Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

skinny_bitch

nč ne puvem Laughing

drgač če je keri enak ime kt kšni u tej zgodbi..nč usebnega Laughing

aja pa nben lik v zgodbici ni tud u resničnm lajfu..no mogoče en del njega sm drgač sm pa po svoje mau preublikvala Laughing

aja pa še to...dejanja te glaune junakinje.. lucije..zanje js pač ne odgovarjam...ker če bo kej neprimernega nrdila al pa če bo u zgodbici kej tacga..mau čudnga Laughing

nism js kriva Laughing

se morm zavrvat d me nau kera ubila.. Laughing

*ZaŁch*

wii th kr pridejo u slo Laughing

pa ta gruča th fanic....hmm..... Laughing

Yasnika

skinny_bitch

Konec šole je prišel hitrejo kot sem pričakovala. Sedaj je že konec 2. tedena v juliju. Starši so na nekem potovanju v Rusijo ali nekaj podobnega, jaz pa sem jih prepričala, da bom raje odšla na jezikovne počitnice v Ameriko za 3tedne in nato še v Nemčijo za 1teden. Iz Amerike sem se že vrnila. Nič posebnega, angleško že tako ali tako znam tako, da nisem imela težav. Čez 3dni grem v Nemčijo, do takrat pa lahko delam kar mi srce poželi. Od prejšnič pa se je še nekaj spremnilo. Naneslo je, da sem se začela pogovarjati z Bojano, obsedenko. In ker je edina tema o kateri sva obe lahko govorili TH, sem pač malo popustila pri svoji odločitvi, da jih nikol več ne bom poslušala. Spet sem jih začela poslušati in spet so tu tisti čudi občutki, ki jih imam ko govorim ali razmišljam o njih in ko poslušam njihovo musko. Obnovila sem stike z ostalimi fanicami, spet sem se prijavila na forum. Samo, da je tokrat drugače. Nič njihovih slik na računalniku, ki jih je potem potrebno brisati. Nič posterjev po sobi, ki jih je treba tlačiti v smeti. Samo muzika, sej to je tist ta glavn, ane? Torej, še vedno se upiram, le malo sem popustila. Pa koga briga. Itak nihče ne ve. Razen nekaj ostalih fanic. Te pa tako ali tako niso pomembne.
Popoldan sem odšla k Bojani. Polna soba posterjev in njihova muzika, kot v starih starih zelo starih časih, ki se ne bodo več vrnili. Ves čas se prepričujem, da so vsi grdi, čeprav vem, da ne čutim tako. Pa kaj, to je pač moja mala skrivnost. Muska je glavno, samo muska mi je všeč. Nič drugega, ne bom nadaljevala tam kjer sem pred približno enim letom končala. Ne, tokrat ne. Pri Bojani je bilo lepo, vedno je. Kot v nekakšnem drugem svetu, sanjskem svetu. Vse je tako sproščeno, tako preprosto. A ko prideš ven iz tistega sveta, se zaveš v kakšni bedi živiš. Kakšna beda je svet, kaj vse delaš čeprav si tega ne želiš. Da je vse skupaj le pretvarjanje, pretvarjanje za katerega nimaš razloga.
Ura je že okoli 1zjutraj, jaz pa še vedno ležim in gledam v strop. Ne vem kaj mi je. V glavi se mi vrti njihova muska in ne morem je spraviti ven. Zrem v sredino navidezni miši, ki sem jo pred leti naredila z zvezdicami, ki se svetijo v temi. Zdi se mi da se dela vrtinec iz stropa, ki me bo vsak čas poskral vase. Skrijem se pod kovter. Tako lepo je tukaj, tako preprosto. Kot, ko sem bila majhna. Želim se skriti pred celim svetom, kot bi me bilo sram, le da nevem česa. Čudna sem, z mano se nakaj dogaja pa nevem kaj. Glavo pomolim izpod kovtra, ker mi je zmankovalo zraka. Uležem se na hrbet in spet gledam v strop. Vrtinec je izginil. V tistem začnem jokati. Ne morem se ustaviti, kar jokam in jokam in jokam. Začnem tolči po povštru dokler ni ta čisto drugačne oblike kot bi moral biti. Previdno ga poravnam. Uležem se nazaj in solze zopet objamejo moj obraz. Nočejo izginiti, nočejo povedati zakaj so tu. Samo tu so in ostanejo tam dokler ne zaspim. Lep sladek spanec, vse do naslednjega dne, ko me zbudijo sončni žarki. Na videz vse tako kot v pravljici, a resničnost je vedno drugačna kot se kaže.

skinny_bitch

Moja obsedenost se je začela pojavljati. Prej sem jo lahko skorajda popolno skrila pred skoraj vsemi, sedaj pa ne gre več. Vse bolj sem odsotna, misli mi kar naprej letijo na njih. Kar naprej si predstavljam kako bi bilo če bi se spoznali, kaj bi se zgodilo. Glavno vlogo vedno igram jaz, vendar je moja osebnost popolnoma spremenjena. Spremenim jo, da je tako kot jaz želim, čeprav je morda mogoče malo »kurbirska«. Pa kaj, verjetno se vse to skriva v meni, mogoči si želim biti takšna. Kdo bi vedel, mogoče pa sem res rada v središču pozornosti in hočem biti najbolša. Mogoče je imela moja šolska psihologinja v osnovni šoli prav. Tudi prav, mogoče bi pa morala postati taka. Že tako nimam veliko pravih prijateljev, poslabšati se tako ne morem. Sanjarim spet, tako kot vedno. V misli se mi prikradejo TH-ji, tokrat igra glavno vlogo Tom. Včasih jo igra tudi Bill, odvisno od razpoloženja. Zamislila sem si tudi že prigodo z Georgom in Gustavom. V mojih možganih je vse mogoče, tako in tako nikoli nihče ne bo izvedel zato, torej zakaj pa ne. Stojim sredi kuhinje in sanjarim. Če bi se premaknila bi izgubila rdečo nit, zato samo stojim kot kakšen bebec. Hvala bogu, da mojih staršev še celo poletje ne bo. Odločili so se da bodo pregledali celo Rusijo in še malo Ukrajine. Meni je prov, ta sprememba plani mi je zelo všeč. Vse bolj se bliže koncert v tivoliju in nisem več sigurna, da bom prespala pri Lizi. Telefonski račun se povečuje saj cele dneve govorim z Bojano in Kristino, še eno fanico s katero sva se super zastople. Jutri se celo dobimo, pa še nekaj drugi zdraven. Nimam pojma kaj bomo delala, vem pa da bo zabavno. Vedno je bilo zabavno, vsaj kokr se spomnm.
Cel dan preležim pred televizorjem, vsake toliko grem na računalnik. Ko pride večere sem popolnoma izmučena, sploh nevem zakaj. Hitro zaspim in zjutraj se zbudim veliko prezgodaj. Dobimo se ob 13h, ura pa je 9. Upala sem, da bom spala vsaj do 10, 11. Počasi vstanem in se odločim, da se bom počasi začela pripravljati. Počasi, pri meni pomeni zares počasi. Najprej pol ure izbiram kaj bom oblekla, nato pa še 15minut kakšno frizuro bom imela. Naslednje pou ure porabim za zajtrk in branje časopisa, ker ni nič pametnejšega za delat. Nato grem še pod tuš, se oblečem uredim in ura je že 12:30. Super, ravno prav. Obujem se in grem. Dobimo se v tivoliju. Ko hodim, povsod vidim plakate za koncert, ki bo čez 3dni. Tudi v tivoliju se priprave že začenjajo.
Najprej zagledam Bojano. Seveda, vedno 1. povsod, vedno 1. vse zve. Vedno je bilo tako, očitno je še zdaj. Pridejo še ostale fanice, nekatero so prav čudne, nekatere na videz že poznam. Večino časa sem tiho v svojem svetu, čaka, da pride Kristina, nekako šparam z energijo, da se bom razživela kasneje. Da mi je ne bo zmankalo. Pogovarjajo se kdo je boljši, Bill ali Tom. Večina jih je seveda za prveč osladno romantičnega Bill. Tudi prav si mislim. Bojana me čudno gleda in me čez nekaj časa vpraša kaj je zmano. Skomignem in se probim pridružiti pogovoru. Očitno sem naredila napako, da sem prišla, vse so popolnoma obsedene. No sej, kaj pa bi lahko pričakovala. Končno pride Kristina in zabava se zame začne. Počasi se razživim in se pridružim »zelo zanimivim« pogovorom. Ko smo v mestu se nekatere pritožujejo kako grozno vroče je. Ena izmed njih mi gre že od začetka na živce, res ne vem zakaj. Antipatična mi je. In ker se stalno pritožuje kako grozno vroče je, ji pač zlijem pol Costelle (morm delat mau reklame =) to je voda drgač) na glavo. V šoku je, zdi se mi, da se bo začela jokati. »Sori, a nis rekla, da bi ti pasala ohladitev?« se pošalim. Vse druge pa v smeh, uključno z mano. Očitno je tudi Tanja(tako ji je ime) pogruntala, da je smešna in na koncu smo se kot nore režale sredi prešerca. Ljudje so nas čudno gledali, pa kaj. »Ej, pejmo na bazen!« predlaga ena. Večina se ne strinja, nimajo kopalk. Ampak ta, Brigita, jih ima sabo in to celo 4pare. »Jaz imam 4 pare kopalk sabo različnih velikostih,« popolnoma resno reče. Me pa vse v smeh. Zakaj bi človek nosil sabo 4pare kopalk različnih velikosti sabo? Na koncu se odločimo da gremo na bazen, saj imam jaz doma dobovlj kopalk za ostale. Odločile smo se, da gremo na Kodeljevo.
Ko sem prišla domov sem bila precej zmatrana, ura je bila že 22. Bil je zanimiv dan. Izvedela sem, da jih večina gre na koncert. Kristina ni dobila vstopnic, zato sva se zmenile, da bova poslušale od zunaj. To bo še zanimivo. Jaz poskrbim za kokice ona pa za pijačo. Prinesli si bova dekico in uživale v naravi. Preveč filozofiram in polepšujem stvari. Na koncu nikoli ni nič tako kot si jaz zamislim.

Yasnika

ooooooooommmmmggggg <33 tis prouu profii o.O <3 kok hudo pišeeš no <3 x)
_________________

skinny_bitch

nism profi Laughing

sam upisujm resničn lajf pa je izi Laughing

no mau spremenim ampak je pač no Laughing

sej pol k pridejo th-ji bo bl bedn..k nevem a nej napišm zažvaliu, poljubil, kušnil al karkol Laughing

Yasnika

Joooooj ne mi rećt d se še vedn s tem ubadaš XD
_________________

skinny_bitch

ja sm dala u klobuk listke pa sm vn enga puvlekla Laughing

in pol sm mogla zravn razložit, da neb kdo preveč romantičn to dojeu...k js pač ne morm u svojih fantazijah romantike uporblat..preveč naporno Laughing

skinny_bitch

S Kristino greva danes na koncert. No ne dobesedno na koncert, poslušale ga bova od zunaj. Dobiva se dve uri prej, da zasedeva dobro mesto. Ko prideva tja, je vse povsod pouno ljudi. Na srečo sva našle lepo mesto od kjer se bo vrjetno dobro slišalo. Samo še 1h, ta pa je hitro minila. Ko se je koncert začel sva odprle kokice in kokakolo. Vse je izgledalo kot da bi bile v kinu, samo da ni bilo filma.
Koncert je minil hitreje kot sva si mislili. Ko se je končal sva hitro hotele oditi, preden naju bi pohodila čreda norih fanic. Zmenili sva se, da Kristina danes in jutri prespi pri meni, ker njenih staršev tako ali tako ni doma. Ravno, ko se so se fanice usule iz dvorane sem odklenila kolo in v košarico dale deko in še nekaj stvari. Kristina je stopila na prtlažnik in začela sem pelat. Ampak kmalu sva pogruntale, da med usmi temi avtomobili ne bova daleč prišle, zato je Kristina hodila zdraven mene, jaz pa sem počasi vozila. Ko se name je končno uspelo spraviti iz gužve, je spet stopila na moj prtlažnik in sva se odpeljale. Ravno sva hoteli čez prehod in zaviti, ko sem videla, da proti nama drvi avto. Avto je upočesnjeval, a ne dovolj hitro, jaz pa nisem mogla zabremzati, ker je bila Kristina na kolesu. Ona je sicer hitro skočila dol, a avto me je vseen zbil. Grrrr samo še tega se mi je manjkalo. Počasi sem vstala a me noge niso držale, zato sem samo padla nazaj na trd beton. »Lucija a si uredu?« je Kristina pritekla do mene. Hotela sem govoriti, a ust nisem mogla odpreti. Tudi oči me niso hotele poslušati. Vsaj roke sem lahko premikala tako da sem začela tolč po tleh. Ne vem dobro kaj sem s tem hotela povedati. Slišala sem, da je Kristina klicala rešilca in da so se vrata avta, ki me je zbil odrpla. Potem pa me je začel napadati lep, sladek spanec. Na tleh sploh ni tako neudobno če bolje pomisliš.
Zbudila sem iz grozne nočne more. Sanjala sem da me je zbil avto. Hotela sem se dviginiti, pa sem ugotovila, da se ne morem. Odprla sem oči in pogledala okoli sebe. »O, samo, da je vse vredu!« je kriknila Kristina. »Em, kaj pa je z mano?« sem presenečeno vprašala. »Avto te je zbil. No, ubistvu je bil kombi,« mi je razložila. Aha, torej niso bile samo sanje. Vredu, samo, da je vse redu. Potem pa sem se spomnila, da se nekako ne morem premikata. Zajela me je panika in začela sem se jokati. Kristina me je samo presenečeno gleda, nič čudnega. »Kaj mi pa je?« sem jo vprašala, ko sem se pomirila. »Zdravnik je reku, da je vse v redu, samo v šoku si, a ta bo vrjetno hitro minil in spet se boš lahko normalno premikala. Drugače pa imaš buško na čelu in na kolenu,« mi je pomirljivo razložila. Ok, vredu, vredu sem. Samo še iz šoka morm pridt, nočem ceuga dneva zabit tuki. »Kristina, kerga pa smo dons?« sem jo vprašala, ko sem spoznala, da nevem koliko časa sem tukaj. »Včeraj sva bili na koncertu, samo čez noč si spala. Ura je pa 11 zdele.« Torej je res vse vredu, sem veselo pomislila. »Kaj pa voznik? Kaj bo z njim? A sm bla jst kriva al on?« »Ja to je pa ta zanimiv del. Nikol ne boš ugotovila kdo je vozu« se mi je Kristina skrivnostno nasmehnila in odšla iz sobe. Aha, zdej mi je pa vse jasno sem sarkastično pomislila. Ona nej kr gre, kdo jo pa rab. V tistem trenutku se je vrnila v sobo, a ni bila sama. Z njo je bil....

Yasnika

sigurn je biu kšn th-jeuc? xD x3
_________________

Duhec XD

Daljeeeee plis!!!!!
Ziher je biv kdo od TH-jevcev Smile

_________________

<3!!Happy HaLLoween!! <3

skinny_bitch

haha kok ste falile Laughing

ok eko vm dalje Laughing

...moj zdravnik. »Kako se počutiš?« me je vprašal. »Glede na to da se ne morem premikati, kar vredu.« Potem mi je zmeril vročino in zamišljeno gledal v nek karton. Kristina je zdraven zavijala z očmi. Zdela se mi je izredno smešna, ko je to počela zato sem se začela glasno smejati, zdravnik pa me je samo čudno gledal. »Prijateljica je hotela pripeljati voznika, ki te je povozil,« je nato rekel. »Je tebi to vradu?« me je vprašal, ko nisem nič odgovorila. Hotela sem skomigniti z rameni, pa sem ugotovila, da se še vedno ne morem premikati. »Ja, ja, men je kul,« sem rekla. Zdravnik je odšel nevem kam, Kristina pa po tistega voznika. Le kdo bi lahko bil, sem razmišljala in sanjarila, da je popoln tip, ki izgleda čudovit in.....Sredi razmišljanja je v sobo vstopila Kristina, za njo pa šopek rož in bonbonjer. Ko se je šopek odmaknil sem skoraj padla v komo. Čudežno sem se lahko začela premikati in padla s postelje potem pa sem začela močno kašljati. »Živjo,« je zmedeno rekel. Nekako sem se pobrala in se ulegla nazaj u posteljo. »Živjo, sem probala čim bolj mirno odvrniti. »Jaz sem Gustav,« se je predstavil in mi v roke potisnil rože in bonbonjere. Ja kot da nevem, sem si mislila. »Jaz sem pa Lucija.« Ok, samo mirna bodi. Sej to ni nič takšnega. Verjetno se velikokrat zgodi, da te zbije člana enega izmed najboljši bendov, ki so trenutno na svetu. To je posvem normalno, prav tako to, da se ti potem pride osebno opravičiti. »Emmm, oprosti k sm te zbiu, sam vozniškega nimam še dolg, pa sem zamenju bremzo pa gas, pa še unedve opici sta mi od zadi neki težili« je razlagal. Ok, popolnoma normalen človek je, vsakemu se zgodi, da zamenja bremzo pa gas, ane? »Ja, ja, sej kul, sej mi skor nč ni,« sem rekla. Pustila bi se 5x zbit, sam, da bi spoznala TH-je. In potem je bila tišina, jaz sem bila preveč v šoku, da bi odprla usta, Gustav pa očitno ni imel nič več za povedati. Kristina je začela šopek tlačiti v vazo. Pogruntala sem, da se dobila 3bonbonjere in navdušeno sem jih začela odpirati. Ponudila sem Gustavu in Kristini. »In kako to, da si ti vozu?« sem vprašala čez neki časa. »Voznik je zginu, za nami pa je bla gruča ponorelih fanic in sem mel občutek, da nimam druge izbire,« je razložil. Potem je pogovor nekako stekel. S Kristino sva ga spraševali vse mogoče stvari, verjetno sva mu šle na koncu že kar na živce. Na srečo so ga rešili kriki na hodniku. Čez nekaj tranutkov so v sobo vdrli ostali TH člani. Georg je bil nekoliko neroden in se je spotaknil ob nogo stola in je padel na tla. S Kristino sva se začeli histerično smejati, saj je bil prizor kako Georg leži ves pobit na tleh, res hecen. »O, čokolada!« je zavpil Bill in si v usta nabasal MOJE bonbone. Samo grdo sem ga gledala, ne prenašam, če kdo kar začne jesti mojo hrano. »Kaj je?« je vprašal s polnimi usti. »Lahko bi usaj uprašu,« sem užaljeno rekla. »Aja ups, a lahko?« Kristina me je gledala kot, da sem padla z lune. Ok no, sej so TH-ji, pa so carji in use, sam usen, hrana je hrana. Neka načela pa morm obdržat v usaki situaciji, ane? »A lahko še enga?« je vprašal Bill, ves čokoladen okoli ust. »Ja itak, a bo še kdo?« in v 5s bonbonjere ni bilo več. Ko so vsi prežvečili in pojedle bonbone je Tom vprašal: »Kako pa je drgač s tabo?« »Pa uredu, dans bom lahko šla že domov,« sem rekla in se skušala zadržati, da se ne bi začela dreti, da je to najboljši dan v mojem celotnem življenju.
Tom je hotel nekaj reči, ko mu je začel zvoniti telefon. Za zvonenje je imel Glamorous od Fergi (xD). Nekaj je žlobudral v nemščini, ko je jezno prekinil in pospravil telefon v žep. »Sami morm do hotela, ker se je šofer zgubu in je ponesreč odpelu v Maribor,« je jezno reku Tom, »pa še hotela nimamo rezerveran, tam k bi mogl bit pa u rezervnm hotelu je pa use polno.« »Šit kaj bomo pa zdej, jst ne morm kr u kombiju spat,« se je začel razburjat Bill. »Dej umer se, sej vrjeten tuki nimaja sam 2 hotela,« je rekel Georg in naju z Kristino vprašljivo pogledal. »Ne ne, itak, da ne mamo še jih še kr neki,« je rekla Kristina. Začela sem razmišljati, ampak nisem se mogla spomniti nobenega razen Slona in Leva, o katerih pa so verjetno že prej govorili. Vprašljivo sem pogledala Kristino, očitno se tudi ona ni mogla spomniti nobenega drugeg, zato se je popravila: »No, hostle mamo zihr.« »Jst ne bom spal u hostlu!! Tam so stenice, pa mravle, pa pajki,« se je spet začel prtožovat Bill. Joj, kok je učasih lahko tečen, kr nekam bi ga poslala. »Em, eno idejo mam, sam nevem če vama bo ušeč,« je pol previdno reku, »kaj pa če bi mi pr keri od vaju prespal, če bi starši seveda dovolil. Sej mi ne rabmo velik, sam 4postle pa....no če je vama prov.« Ok, uzamm nazaj, ni tečen, sploh ni tečen, uresnic je izredno pametn. Presenečeno pogledam Kristino, očitno sem danes izgubila dar govorjenja, prav tako Kristina. »Ja, lahk ste pr men mojih itak še ceu mesec ne bo doma, sam stanvanje ni lihk velko,« sem rekla. »Ah sej ni problema, sam, da mamo kje za spet,« je hitro rekel Gustav. »No mi bomo šli k automatom še neki pojest, vidve kr pridta pol. Em aja, a bi nam lahko ena pokazala kje se pride ven, k prej smo se zgubil,« je rekel Bill. Kristina in ostali 3 so šli ven, Georg pa je še mal počakal. Malo sem bila zmedena, kaj zdej hoče od mene. »A sva se midva že kje vidla? A si bla mogoče na koncertu?« me je vprašal. »Ne nisem dobila kart, prehitro so bile razprodane,« sem povedala. »A si pol mogoče ti bla u Salzburgu, enkrat konc maja?« »Ja sem bla ja,« sem rekla, ko sem se spomnila. Glava mi še vedno ne dela tako kot bi bilo treba, ampak če bolje pomislim, mi tudi nikoli ni. »Pol si bla ti tista, k je potrkala pol pa si rekla, da je napačna soba in stekla v dvigalo,« je rekel. »Ja, to sem bila jaz,« sem malo v zadregi rekla. »Škoda k nisi počakala, sem klicu za tabo, pa očitn nisi slišala.« »Ja, očitno.« Potem pa je pogledal v tla in šel ven. Kristina se je kmalu vrnila in mi pomagala, da sem se preoblekla in pospravila svoje stvari.

Yasnika

aaaaaaaa zakon jst se kLee tok reežiim xD i luv to storiiii <3333
_________________

skinny_bitch

to je biu drgač mišln kt resn del Rolling Eyes

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli