Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Yasnika · Objavljeno: 13 Apr 2007 22:05 Naslov sporočila:

traLaaLaa* xD

Stekla sem po krpo in s turbo pogonom začela brisati, ko sem zagledala časopis. Pobrala sem ga in kljub vlažnosti uspela razbrati šokanten naslov: BILLOVE ZADNJE BESEDE? Očitno so te vohljači nadležni že vse izbrskali! Zaškripala sem z zobmi in zabrisala časopis v steno. Kako morejo tako brezčutno vse predstaviti javnosti?! Saj, kaj pa naj bi pričakovala od njih, ko se jim gre samo za posel. Vso umazanijo sem pustila in odšla v sobo. Sedla sem na stol, ki je mirno čakal name na balkonu. Razgledala sem se naokoli. Spomnila sem se sanj, v katerih sem skočila z balkona. Občutila sem svobodo in nenavadno lahkost … Tega zadnje čase sploh nisem več poznala. Zapolnjevala sta me strah in tesnoba. Postajala sem vse bolj zagrenjena in nič več se mi ni zdelo vredno moje pozornosti. Prijateljici sta se morali odpraviti nazaj v Slovenijo. Še to. Bil je temačen dan, ki je odseval naša občutja. Špela se je hitro usedla v avto, saj ji slovo ni bilo nikoli prav pri srcu. Saj, komu pa je? Z Marty sta si bili v tem podobni. A slednji je bilo tokrat težje. Poleg mene je morala reči ta zlovešči 'Adijo!' še nekomu, ki je zasedel ogromen del njenega srca. Nekaj minut pred odhodom sta stala pri vrtnih vratih in si molčeča zrla v oči. Ko je šofer že v četrte živčno potrobil, sta si namenila bežen objem, nato pa je ona stekla v avto in kmalu izginila iz vidnega polja. Čeprav ni pokazala, jo je bolelo. Tomu pa je po licu pritekla tanka solza, čim je Marty sedla v avto. Mislim, da je tudi on takrat izgubil nekaj pomembnega, kar mu je pokazalo radost življenja.
In sva ostala sama. Oče je bil večino časa v službi, naenkrat se mu je nabralo ogromno dela. Simone pa je cele dneva sedela ob svojemu sinu v bolnišnici. Toma in mene so vse stvari dotolkle in komaj kaj sva spregovorila drug z drugim, čeprav bi se med sabo še najbolj razumela. Nekega jutra, ob zajtrku, pa sva se vendarle začela pogovarjati.
»Se tudi tebi zdi, kot da gre vse narobe in … in ne bo nikoli več bolje?« me je tiho vprašal Tom.
Zavzdihnila sem in odgovorila: »Trudim se prepričati, da bo vendarle posijalo sonce tudi nad to hišo, a vse manj imam upanja. Preprosto … Nič več ne gre prav – ali vsaj tako se zdi.«
»Natanko tako mislim jaz. Da je konec vsega. Bill je bolnišnici, že drugič letos. Marty je odšla. Tvojega očeta ni skoraj nič več tu. Samo prespat pride, pa še to ne vedno. Mami je cele dneve pri Billu. Midva pa sva se tudi čisto odtujila. Fanice so nas tudi že v večini zapustile. A t je po eni strani dobro, saj imam vse več miru. A vseeno … Ah, pozabi,« se je ustavil Tom.
Vztrajala sem, da pove do konca in ravno sredi prepričevanja so se odprla vhodna vrata.
»Rebeka, Tom!« je iz veže zaklicala Simone. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, ko so se zaslišali koraki, ki so se bližali jedilnici.
Kljuka je podlegla sili roke in vrata so se počasi odprla. Skoznje je stopila Tomova mama, s sumljivo veselim in nekako olajšanim izrazom. Stopila je pred naju in rekla: »Imam presenečenje!« Z rokami je pokazala na vrata, pri katerih se je kot iz zemlje prikazala suhljata postava. Po parih tednih so se moje oči spet srečale s temi zavajajočimi rjavimi očmi. Z njegovimi očmi.
_________________

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 14 Apr 2007 08:30 Naslov sporočila:

iiiiii bill je prišu domov <3 ......čim prej naprej
_________________

Duhec XD · Objavljeno: 14 Apr 2007 10:08 Naslov sporočila:

NADALJUJ!!!!!!
Takoj plis!!! Very Happy

_________________

<3!!Happy HaLLoween!! <3

AnjaLovesTH · Objavljeno: 14 Apr 2007 19:50 Naslov sporočila:

ja ja...kr naprej kr naprej...KA MOORŠ končat glih tam KJER MI ZASTANE DIH???????????????'ful dobr del...zdj pa napreeeeeeeej!!!(čene tut jst ne dam naprej)
_________________

Yasnika · Objavljeno: 15 Apr 2007 09:34 Naslov sporočila:

no taLee deu Yee za anYoo :)

»Bill!« je vzkliknil njegov brat. Stopil je do njega in ga močno objel. Bill, ki je bil skoraj brez moči, ga je rahlo objel, nato pa se zazrl v mene.
Nisem se premaknila. Samo sedela sem in zrla vanj. A nisem se mogla premagati. Stekla sem k njemu in ga dobesedno naskočila.
»Rebeka, res lepo od tebe, da mu ne zameriš, ampak … khm … Mislim, da rabi nekaj zraka,« je prijazno rekla Simone.
»Opa!« sem v zadregi rekla in stopila malo nazaj.
Bill se je prvič nasmehnil. Iz oči mu je sevala hvaležnost, pomešana z groznim obžalovanjem.
»No, mislim, da bo najbolje, če gre počivat,« je predlagala Simone. Odpeljala ga je v sobo.
»Poklicat grem Martiko!« je naenkrat vzkliknil Tom.
Dvignila sem obrv, saj nisem vedela, da sta z Marty ostala v stiku. No, kaj takega bi lahko pričakovala.
»Saj nisi mislila, da bo kar konec?« mi je pomežiknil fant, ki je bil že vidno boljše volje. Nato je odskakljal v dnevno sobo.
Za mizo sem ostala sama. 'Škoda, da ni očeta doma, da bi mu povedali veselo novico,' sem pomislila. Niti sanjalo sem ni, kod se potika vse te dni.
»Rebeka,« se mi je pred nos iznenada postavila Simone.
»Ja?« sem vprašala.
»Mislim, da te Bill želi videti. No, saj ti ni treba gor, samo … Bilo bi lepo.«
Brez pomisleka sem vstala in stekla po stopnicah, k njemu.
Potrkala sem in čakala, da bi mi kdo rekel: »Vstopi!« Nisem slišala ničesar. Nato me je prešinilo, da Bill pravzaprav ne more …
Pritisnila sem na kljuko in vstopila. Bill je sedel na postelji in zrl v vrata. Če bi bilo kot ponavadi, bi skočil do mene, me poljubil, morda zavrtel in seveda tudi kaj zapel. Zdaj pa je samo sedel tam, v čisti tišini, ki me je navdajala z neprijetnim občutkom. Stopila sem k postelji in s prstom pokazala nanjo. Bill je pokimal. Ko sem sedla, me je nežno prijel za roko in želel oblikovati stavek z ustnicami. Namrščila sem se, saj nisem nič razumela. Bill je poskusil še enkrat. Nakazala sem mu, naj ponovi. Pokimal je in spet, tokrat izredno razločno in počasi, ponovil stavek. 'Tut mir leid,' je izoblikoval. Nato mu je o licu šinila solza. Obrisala sem mu jo, nato pa ga spet stisnila v objem. Vse je bilo pozabljeno.

*****

sorry, sam res nisem več vedLaa kaii nj pišm Razz

sj bom kmaaL zakLučLaa x) in poL mam že idejo za novo zgodbo xD
_________________

Duhec XD · Objavljeno: 15 Apr 2007 11:07 Naslov sporočila:

super je!!!!!
Komi čakam naslednji del Smile

_________________

<3!!Happy HaLLoween!! <3

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 15 Apr 2007 13:03 Naslov sporočila:

aaaaaaaawwwwwww <3. sam bill je čista jokica xDD ajooo. js pa tom pa u stiku.. lol.. xD zkaaaj sm mogla že domou mrš mrš Very Happy

se greva telefonski sex xD hahahaha xD domišlija do fula. piššš šeee k je ful dobrrr, pa neee še končaaaaat! Sad

Yasnika · Objavljeno: 15 Apr 2007 20:14 Naslov sporočila:

NI jokica ... xD dj nehi, k bojo stene res vLažnee xD
_________________

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 16 Apr 2007 16:02 Naslov sporočila:

stene vlažne... Laughing

boš že spucala za tomom ane Laughing

Yasnika · Objavljeno: 16 Apr 2007 22:44 Naslov sporočila:

ne, ti boš pršLaa Liizat Twisted Evil

_________________

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 17 Apr 2007 14:26 Naslov sporočila:

oooooooooooooo pršla bom u nemčijo? Laughing

to mi deli Cool

bova s tomom skupi polizala Laughing

AnjaLovesTH · Objavljeno: 17 Apr 2007 14:50 Naslov sporočila:

dost o lizanju pa naprej z zgodbico....paa hvala jasna da j bil tist del zame Embarassed

nadaljuuuuuuuj!!!takoj!!!zdj!!!now!!!today??
_________________

Yasnika · Objavljeno: 17 Apr 2007 17:15 Naslov sporočila:

not right now xD ne marty, sam tvoii jezik bo pršu u nemčijo .. ga boš tok raztegnLaa Laughing

sta ga s tomom tok naterneraLaa xD
_________________

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 17 Apr 2007 19:42 Naslov sporočila:

no ja. sj cool pol bo biu usaj moj jezik pr Tomu. se pa strinjam z Anjo - naprej! Laughing

Yasnika · Objavljeno: 20 Apr 2007 17:46 Naslov sporočila:

ok, toLee se bLiiža koncu x)

»Daj no, Tom, saj je vseeno, če se kapa ne ujema s čevlji. Kot, da bo kdo gledal natanko to!« sem se jezila na Toma, ki je spet nekaj zavlačeval. Namenjeni smo bili v kino in že tako smo bili bolj pozni, zdaj se pa še on tu nekaj izmišljuje.
»Ja, ja, saj bom takoj nazaj,« je rekel in že izginil na stopnicah.
Z Billom sva se spogledala in planila v smeh. S prstom je potolkel po svoji glavi, češ, ta je usekan. Prikimala sem in se spet zasmejala. Ko sem malo bolj prisluhnila, sem zaslišala ihtenje. Nisem mogla razločiti od kod prihaja.
"Bill, slišiš?" sem rekla bolj potiho.
Fant je napel ušesa in prikimal. Prijel me je za roko in odpeljal skozi kuhinjo v shrambo. Ihtenje je bilo že glasno. Ko sem še malo prisluhnila, sem ugotovila, da gre za Simone.
"Greva noter?" sem z dvomom vprašala in si grizla ustnico. Bill je bil tudi malo zmeden, a je kljub temu odločno prikimal.
Odprl je škripajoča vrata. Odkril se nama je pogled na Billovo mami, ki je čepela na majhnem stolu in tiščala glavo v majico. Ko je dvignila pogled, sta imela možnost videti njene krvavo rdeče oči.
Mami! je nemo zakričal Bill. Stekel je k njej in jo objel. Ona mu je objem vrnil in še več solz je zapustilo njene oči.
Sin je privzdignil rok in skomignil z rameni
"Ah nič ni narobe, Bill, ne skrbi, samo ... Malo pretiravam," ga je potolažila.
"Kaj se je zgodilo?" sem pristopila še sama.
"Joj, počutim se tako neumno, a ... Poglej, tvojega očeta že nekaj dni ni na spregled. Niti domov ga ni in telefon ima ugasnjen. Poklical je samo dvakrat, da je zvedel ali smo vsi doma in da je povedal, da ima ogromno dela in naj ga ne motimo z nepomembnimi rečmi. Tako se je spremenil ..." Spet je zajokala. Popolnoma sem jo razumela. Očeta sem pogrešala in grozno ga je bilo gledati takšnega oz. ga sploh ne več videti.
"Simone, ne jemlji si ..." sem jo hotela potolažiti, ko me je prekinil hrup, ki je prihajal iz veže.
"Se mi samo zdi, ali so se vhodna vrata res odprla?" Oči vseh so se napolnile v upanju, da se je očka vrnil. Pognali smo se iz shrambe, naravnost v vežo. Vrata so bila res odprta, a videti ni bilo nikogar.
"Očka?? Očkaa???" sem klicala. Tišina.
"Maaark? Mark, si ti?" je poskusila še Simone. Spet tišina.
In pri tem je ostalo. Poleg nas v veži ni bilo nikogar. Le še vetrič je vel skozi vrata, katere je očitno odprl prav on. Sprehodil se nam je skozi lase, nato pa se odpihnil ven in nadaljeval svojo pot.
Razočarano sem spustila pogled, prav tako Simone. Ni bilo pošteno, da smo zaradi njega vsi v skrbeh in nekateri celo v solzah. A ni bilo več časa za očitanje, saj je zgoraj ponovno zaropotalo. Tokrat se je očitno nekaj prevrnilo. Še en pok. Tokrat od človeka na človeka. Spreletel me je srh. Ujela sem Billov pogled, ki je govoril isto: Tom. Spet smo kot eno stekli po stopnicah v Tomovo sobo. Prva sem vstopila jaz. Prizor,ki sem ga videla, me je ohromil. Na tleh, ob omari, je sedel Tom in suhih ustnic nekaj mrmral. Nekaj metrov stran od njega pa je stala moška postava in vanj merila ogromen nož. Bil je prav tak, kot tisti, ki ... Billove ustnice so bile suhe kot puščavski pesek. Ob našem prihodu se moški ni obrnil, le rekel je: "Ravno ob pravem času."
_________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli