|
|
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Ali je zgodba dobra? |
Ja, super je. |
|
100% |
[ 16 ] |
No, tko-tko. |
|
0% |
[ 0 ] |
Ne, sploh mi ni všeč. |
|
0% |
[ 0 ] |
|
Skupaj glasov : 16 |
|
Avtor |
Sporočilo |
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 09 Dec 2006 22:10 Naslov sporočila: |
|
|
oukei
Bill je prihitel do mene in se mi pomagal usesti. »Pazi malo,« mi je rekel.
»Pazi malo?! Kako naj pazim, ko pa je očitno, da z bratom kujeta neko zaroto proti meni, kako bi me najlaže ubila in bi izgledalo kot nesreča, povrhu vsega pa bi še izpadla svetovni štor!« sem se jezila.
Bill se je ves čas muzal in rekel: »Mislim, da se si malo preveč udarila v glavo, saj ne veš, kaj govoriš.«
'Ne vem, kaj govorim? Ti bom že dala!' sem si mislila. Skoraj neopazno sem se stegnila do bližnje blazine in ga močno kresnila po glavi.
»Hej, ti si nora!« se je presenečeno oglasil črnolasec.
»Ti si nor, saj me opazuješ, ko spim, pa še ubiti me hočeš! Sedaj pa ven!« sem ga spodila. Ker ni žele dobiti še kakšne 'batine' v glavo, je raje res odšel. 'Hvala Bogu,' sem pomislila. Odločila sem se, da ne bom več spala, saj je to dejanje postalo nevarno. Tako sem nekje iz dna svojega nahrbtnika potegnila ven srednje velik blok, 2 svinčnika, radirko ter šilček. Risanje je moja strast že odkar sem znala v roko prijeti svinčnik. Ko sem bila majhna sem najraje risala balone, zvezdice, srčke, hiše ipd. Ko sem začela hoditi v šolo in smo imela za predmet tudi likovno vzgojo, pa sem začela opazovati okolico in risati vse, kar je bilo v vidnem polju. Najraje portrete. Ampak trenutno nisem imela nikogar, ki bi mi poziral. 'Kaj pa če bi dvojčka prosila?' mi je skozi glavo švignila ta neverjetna misel. 'Ah, ne, ne mislim se poniževati in ju še prositi, da mi pozirata. Tako obupana pa spet nisem.' Zato sem stopila na balkon, se usedla na majhen stolček, ki je stal v kotu in izbirala 'žrtev'. Odločila sem se, da bom narisala bližnji potok in drevo, ki stoji zraven ter ptičko, ki se je ravno takrat ugnezdila na vejo. Najprej sem narisala skico, nato pa sem se spravila v podrobnosti. Bila sem že skoraj pri koncu, ko sem zaslišala za seboj korake ...
hir ju ar *Happy Birthday Marty <3* _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 10 Dec 2006 11:42 Naslov sporočila: |
|
|
kak dobr!! hitr naprej!!! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 10 Dec 2006 17:19 Naslov sporočila: |
|
|
danke ful. no zdj pa še naprej k ma dons ena moja frendica brzdej. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 11 Dec 2006 14:20 Naslov sporočila: |
|
|
pol boš pa usak dan pogledala kj an net, kdo ma brzdej an ne sj drgač jst to z veseljem objavljam, sam d vm je ušeč
Blok mi je padel iz rok in hitro sem se ozrla. Strah je izginil, ko sem zagledala kilometrske kose blaga.
»Toooom! Pa kaj se gresta vidva z bratom?! Kaj ne vesta, da preden se vstopi v tujo sobo, se potrka?! Očitno bi rada, da me infarkt ali ne vem kaj! No, kaj bi rad?!« sem se spet drla.
Tom, ki je bil čisto šokiran zaradi nenadnega napada, je mirno odgovoril: »Saj sem potrkal, pa se ni nihče javil, zato sem za vsak slučaj kar vstopil, da bi videl, če si v redu.«
»No, zdaj vidiš, da sem v redu. Kaj bi še rad?«
»Torej … Umm … Aha, točno! Mami je rekla, da pridi dol na kosilo.«
Zavila sem z očmi in rekla: »Ja, v redu, pridem.«
Tom je prikimal in počasi zapustil sobo. Seveda mu ni niti na misel prišlo, da bi mi pomagal priti do dol. Tako sem vzela bergle in odšepala k mizi.
»Ljubica, Simone sem povedal, da obožuješ pečen krompir, zato ga je danes pripravila prav zate,« se je nasmehnil oče.
Hvaležno sem ji pokimala in se spravila nad hrano. Ko sem pojedla, sem proseče pogledala proti očetu, češ, naj mi odnese krožnik.
»Aha, točno, krožnika ne moreš sama odnesti. Bill, daj ji ga ti, prosim,« je oče prosil Billa. Bill ni nič rekel, le ubogljivo je pokimal, prijel krožnik in ga odnesel skozi neka vrata, ki so vodila v kuhinjo.
»Jaz ti bom pa odnesel kozarec,« se je ponudil Tom.
»Ampak, saj še nisem popila … Hej, vrni mi ga!« sem rekla za njim. A me ni poslušal, sam hodil je dalje. Zato sem šla za njim, kolikor hitro sem mogla. Ko sem prišla do vrat, sem prisluhnila. Vem, da ni lepo prisluškovati, a kaj, ko sem ujela svoje ime.
_________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 11 Dec 2006 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
veš pa točno ki morš končat _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 11 Dec 2006 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
no, da ne boš živčna, samo zate objavljam tale del
» … in prav to mi je malo čudno na njej,« sem slišala Toma.
Bill je odgovoril: »Ja, mislim, da je zelo panična. Mene je skoraj ubila, v prepričanju, da jo želiva midva ubiti in da proti njej kujeva ne vem kakšno zaroto.« Oba sta prasnila v smeh.
Bilo mi je dovolj, zato sem odprla vrata in rekla: »Pa sem mislila, da samo ženske opravljamo.« ,
Dva para rjavih oči sta se zazrla vame. Bilo jima je izredno nerodno. »Veš, midva … Umm nič slabega …« se je skušal izmotati Bill.
»Ja, samo malo sva … Umm … Saj veš, no …« mu je pristavil Tom.
»Vesta kaj? Saj me ne briga, samo naslednjič mi lahko takšne stvari povesta v obraz, ker hinavščine pa ne prinesem.« Nato sem zapustila kuhinjo in spet odšla v svojo sobo. Bila sem zelo jezna, saj sem imela občutek, da tu ne bom imela nobenih prijateljev, nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. In ta misel je bila zastrašujoča. Po licih so se mi kar naenkrat ulile solze. Obraz sem zakopala v blazino. Tako sem se ponavadi pomirila in tudi tokrat je bilo tako. Globoko sem vdihnila, se udobno namestila in prižgala telefon. Hotela sem koga poklicati, a omrežje še ni bilo urejeno in sem lahko samo igrala igrice. Si morete misliti, kako zabavno je bilo to … Po desetih minutah sem zaspala . Torej … ves teden je potekal nekako takole: vstala sem, šla na wc, pojedla zajtrk, šla v sobo, potem šla na kosilo, spet na wc, v sobo in na koncu še na večerjo. Komajda sem spregovorila kakšno besedo s Simone ali očetom. S fantoma od takrat naprej sploh nič. Torej, manjkala sta še dva dni za 'snetje' obvez. Po zajtrku, ko sem zopet odromala v svojo sobo, je za mano prišel oče.
_________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 12 Dec 2006 19:29 Naslov sporočila: |
|
|
qlll qlll sam a nou to mal sporno, če se boš pol zalubla u svojga poubrata... no sj mogoče se pa nouš.. .bomo vidl ja pa 1.1 ma rojstn dan en moj sovražnik pol ga ma pa že oli... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 13 Dec 2006 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Kdaj ga pa ma Oleek* ? umm Yaa sj ni moj polbrat .. vsaj ne krvno
*ta del je pa za TrixXx <3 =)*
»Kako si kaj?« me je vprašal.
Skomignila sem z rameni. To mi je počasi že prehajalo v navado .
»No,« je nadaljeval, »s Simone greva v Berlin, najprej na en sestanek, nato pa še nakupovat. Prideva pozno zvečer, zato prosi fanta, da ti pomagat kaj skuhati in podobno. Vidim, da se zadnje čase nič ne pogovarjate. Je vse v redu?« je bil zaskrbljen.
Nasmehnila sem se in rekla: »Ne skrbi, vse bo še v redu.« Olajšano me je poljubil na čelo in odšel. 'Pa bo res še vse v redu?' sem se vprašala.
Ko sem zaslišala, da je avto odpeljal z dvorišča, sem segla v škatlo, ki je stala ob postelji. Iz nje sem potegnila zaprašen album. V njem sem hranila mamine slike ter slike vseh prijateljev, prijateljic. Počasi sem ga odprla. Na prvi sliki je bila mami, z mano v naročju. Takrat sem bila stara okoli 5 mesecev. Ker me je kar stisnilo pri srcu, sem preskočila prvih nekaj strani in odprla na strani, kjer so bile slike iz Gardalanda, kjer smo bili s prijatelji pred približno letom in pol. Pred očmi so se mi odvrteli razni prizori tistega dne, ki je bil zame najbolj čudovit. Kako so me prijatelji prepričevali, da sem si upala na vlak smrti, blue tornado, prosti pad … To so neverjetni spomini in zavedala sem se, da tega morda nikoli več ne bo. Mojih prijateljev, skupne zabave … To dejstvo je bilo tudi 'krivec' za moje solze. Kar ni jih zmanjkalo. Polzele so po mojih licih, ena za drugo. Takrat pa je v sobo stopil Bill.
eFooo* k bo kera hotla dalje, samo kažite _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 14 Dec 2006 12:24 Naslov sporočila: |
|
|
oli ma 31. 1. to ap vem k se pr njen na rd.ju vedno v eno steno zabijem ja naprej komi čakam da vidim ka bo moj mož reko _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 14 Dec 2006 20:44 Naslov sporočila: |
|
|
. Hitro sem si zakrila obraz in mu rekla, naj odide.
Pa ni odšel. Usedel se je zraven mene na posteljo ter mi nežno odstranil roko z obraza. »Kaj je narobe?« je zaskrbljeno vprašal.
»Kaj pa tebe to zanima? Do zdaj vaju z bratom ni zanimalo, kako sem. Zakaj sem kar naenkrat tako zanimiva?« sem zajedljivo vprašala.
»Oprosti, a za naju je bilo tudi težko sprejeti novega 'očeta' ter še sestro.«
»Kot sem vama že nekaj časa nazaj povedala – meni je veliko teže kot vama. Odselila sem se iz svoje države, primorana sem bila zapustiti tudi vse svoje življenje, ki je vključevalo mnogo odličnih prijateljev, super šole …« sem začela naštevati, ko me je Bill ustavil. Ampak ne z besedo ali pogledom … S POLJUBOM! Za trenutek sem mu vrnila poljub, nato pa sem se hitro odmaknila.
»Kaj se pa greš?« sem zakričala.
»Oprosti, toda nisem se mogel zadržati Sploh se ne zavedaš, koliko mi pomeniš,« je tiho rekel.
Bila sem zaprepadena. »Ampak, ampak, saj midva sva … Mislim, tvoj oči in moja mami, ne, tvoja mami in moj oči sta skupaj. Torej sva midva nekakšna brat in sestra,« sem ugovarjala.
Bill je zmajal z glavo: »Nimava nobenih sorodstvenih vezi, saj nimava istega očeta, ali iste matere.«
»Toda …« sem nadaljevala, ko me je spet poljubil. Tokrat se nisem uprla. Neverjetno, a zajel me je občutek nenadne sreče. Dobila sem krila, lahko bi poletela, če bi hotela in nič me ne bi moglo ustaviti.
»Kaj se pa tukaj dogaja?« se je pred nama nenadoma narisal Tom.
hir ju ar aha 31. 1. torej _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 14 Dec 2006 20:47 Naslov sporočila: |
|
|
kak lepo js sm kr jokat začela!! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 14 Dec 2006 20:49 Naslov sporočila: |
|
|
iii a res?
no, ker si prjazna, pa še en del zate <3 =)
Z Billom sva skočila vsaj dva metra narazen.
Tom je skušal ohraniti resen obraz, a sta ga najina prestrašena pogleda spravila v smeh. »Torej sta vidva … khm … par?«
Debelo sem ga pogledala: »Zakaj pa tako misliš?«
»Ah, kaj sem pa mislil, saj sta se vendar sam poljubljala,« se je muzal.
Ker nisem našla druge rešitve, sem otročje pokazala na Bill in rekla: »On je začel!«
Bill pa se je branil: »Ona pa je nadaljevala!«
Tom se je že skoraj valjal po tleh od smeha. »Ok, bolj otročja ne bi mogla biti. No, to torej pomeni, da smo že prijatelji?« V njegovih očeh je bilo vidno upanje.
Oba sta se zazrla vame. »Če mene vprašate, bi bili že takoj prijatelji,a sta me odločno zavrnila. Ne vem, zakaj vama to naenkrat toliko pomeni.«
Oglasil se je Bill: »Veš, veliko sva se pogovarjala in sva ugotovila, da nimava nikakršne pravice biti tako nesramna.«
»Zato sva mislila,« je nadaljeval Tom, »da bi današnji dan, ko smo sami, izkoristili za spoznavanje drug drugega. Kaj praviš?«
»Pravzaprav to ne bi bilo tako slabo, saj bom edino tako lahko normalno živela, brez prepirov ipd. No, pa se usedimo in se spoznajmo.«
»Bom jaz začel,« je veselo rekel Bill. »Torej, star sem 17 let, rad pojem, najpomembnejša v življenju mi je ljubezen, rad kuham, čeprav je ponavadi vse surovo , najljubša skupina so mi Green Day, nekoč bi rad imel svojo glasbeno skupino, zelo pomembno se mi tudi zdi, da znaš oblikovati svoj lasten stil in mnenje, neozirajoč se na druge, najraje gledam romantične komedije in pa kakšno dobro akcijo.«
»Pa ti, Tom?« sem se obrnila k drugemu fantu.
ewo _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 15 Dec 2006 13:39 Naslov sporočila: |
|
|
wiii kak lepo ti znaš res pisat! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 15 Dec 2006 21:44 Naslov sporočila: |
|
|
tooooom <3 še dobr d si se z billom kušvala ne s tomom.. k če ne bi blo... uhh... obvladaš stara... ni kej... ♥ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 15 Dec 2006 22:38 Naslov sporočila: |
|
|
LoooL aYaa pa reees hvala za te kommente
»No, jaz zelo rad igram kitaro in z Billom bi rada SKUPAJ ustvarila skupino, najraje poslušam rap, najljubši izvajalec mi je Sammy Deluxe, nosim široka oblačila, vseeno mi je, kaj drugi pravijo o meni, rad gledam grozljivke, obožujem grafite in zabave, dekleta so … khm … v redu …« Nenadoma mu je postalo malce nerodno.
»Kaj pa je narobe?« sem bila radovedna.
Bill: »Hja, no, Tom ima … Kako bi rekel … Malo težav s puncami.«
»Ni mi jasno. Kaj se nobena ne zaljubi vanj?« sem bila začudena.
»Pravzaprav je ravno to problem. Vse se zaljubijo vanj, a nato …« se je smejal Bill.
»Bill!« ga je prekinil Tom. »Mislim, da ni treba razkriti prav vsega.«
»Pa ne, da te je zdaj sram?« ga je pomenljivo gledal črnolasec,
»To ne, samo …« se je skušal izmotati Tom.
»Kar naravnost povej. Ženskar si, kaj?« sem ga vprašala.
»Prav, priznam,« se je opogumil Tom .
»No, vidiš, priznal si, to je že korak naprej. Morda se boš lahko spremenil na tem področju in postal zrel za resno zvezo,« sem predlagala.
Tom je bil vidno ogorčen. »Mislim, da bomo nekaj časa še ostali pri dejstvu, da sem to priznal ,« je rekel.
»Ah, Tom, Tom,« je zavzdihnil Bill.
»No, dovolj o meni. Kaj pa ti, Rebeka. Kaj nama ti lahko zaupaš o svojem, v tančico skrivnosti ovitem, življenju?« Zraven je krilil kot kakšen dramatik .
Zasmejala sem se, nato pa rekla: »No, stara sem 15 let, poslušam vse zvrsti glasbe, no, skoraj vse, najraje gledam komedije in grozljivke, čeprav me je kasneje vedno zelo strah …«
Bill me je zagreto prekinil:
_________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|