|
|
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 03 Jul 2006 20:52 Naslov sporočila: Življenje Andreje in dvojčkov Kaulitz |
|
|
1.
Bil je prvi dan poletnih počitnic zunaj pa je padal dež.
»Kakšen dolgčas,« sem kar naprej ponavljala »na televiziji ni nič pametnega, na računalniku pa še manj.«
»Andreja res te ne razumem. Med šolskim letom si bila vsak dan za računalnikom ali za televizijo, sedaj, ko pa so počitnice pa nimaš nič za početi?« se je smejala moja mama Mateja in pekla pecivo.
»Tudi jaz ne razumem tega…« sem rekla in se nasmehnila. »Večino prijateljev je šlo že sedaj na morje, tako da me boš morala za kakšnih štirinajst dni prenašati doma. Nato pa grem z Manjo na morje in boš imela teden miru.«
»Joj komaj čakam… Bova z očetom skupaj nazdravljala tistemu tednu…« se je ponorčevala mama in se žalostno zastrmela v prt na mizi.
»Upam da bo letos kaj boljši od lanskega leta. Nočem imeti spet pokvarjenih počitnic in komaj čakati na šolo…« sem se mračno spominjala prejšnjih počitnic, ko je bil moj oče Damjan vsak dan pijan in mi je oteževal življenje. Zakaj samo med počitnicami? Ker je delal v glasbeni šoli in imel počitnice tako kot učenci. Jaz in mama ga ne razumeva. Ne razumeva zakaj pije. Ko mi je med novoletnimi počitnicami prekipelo in sem ga naravnost vprašala zakaj je pijan mi je rekel, da je razočaran nad svojo družino. Čeprav sem velik flegmatik, me je to zelo prizadelo. Takrat sem tudi prvič videla mamo jokati, tako da je bilo vse še huje. Nato sva se pogovarjali dolgo v noč in prišli do zaključka, da oče nima razloga, da bi bil razočaran nad svojo družino. Ima namreč čudovito ženo, ki gara v službi in doma, prav tako pa tudi hčerko, ki je pridna v glasbeni šoli saj je odlična že vsa leta kar igra kitaro, v šoli pa je bila vedno vključno s prvim letnikom pravdobra. A vem, da je oče razočaran nad mano zato, ker nisem šla na srednjo glasbeno. Zelo mi je šlo na živce, ko mi je govoril: »Če ne bo šla v srednjo glasbeno, boš pa končala kot arašidovo maslo!« Takrat sem se vedno prepirala z njim. V bistvu so bili prepiri z njim na sporedu vsak dan, kar pa mi je bilo iz nekega čudnega razloga v užitek. Zelo rada sem se prepirala z njim, saj sem vedela, da imam prav in mi nič ne more. Hkrati pa sem se v tem času ogromno pogovarjala z mamo s katero sva se zelo zbližali in postali najboljši prijateljici. Vse bi bilo vsaj znosno, če ne bi za to vedelo celo mesto. To sem ugotovila šele takrat, ko mi je sošolec v osnovni šoli nekaj namignil. Takrat sem bila res šokirana in bilo me je neskončno sram kar je opazil tudi sošolec, ki je takoj utihnil. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 03 Jul 2006 21:01 Naslov sporočila: |
|
|
oo zakoon začetekk nujno daljeeeeeeee _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
oLiiiKa* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 27.02. 2006, 07:56 Prispevkov: 307
|
Objavljeno: 04 Jul 2006 08:48 Naslov sporočila: |
|
|
čiimprei nadaljuj |
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 04 Jul 2006 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
2.
Najhujše je med poletnimi počitnicami. Med drugimi še nekako gre, saj so krajše. Ravno zdaj očeta ni bilo doma saj je odšel neznano kam kar je tudi večkrat počel.
»Greva v kino? Med tem časom pa se bo pecivo lepo speklo.« je predlagala mama, ko je opazila, da postajam slabe volje.
»Ja! Pojdiva!« sem se razveselila saj mi je postalo ob spominu na prejšnje počitnice kar slabo.
Ko sva se vrnili domov je oče sedel za mizo. Presenečeno sem ga pogledala in vprašala kje je bil. Seveda sem že takoj vedela kakšen bo odgovor: »Imel sem opravke!«
In že je začel napadalno gledati: »Kje sta bili?!«
In tako se je spet začelo. Oče se je zadiral nad mamo kako lahko kar gre iz hiše in pusti pečico prižgano. Nato pridem na vrsto jaz, saj naj bi bila po njegovem mnenju mama kriva, da nisem vadila kitare. Potem so tu še stari očitki in spet jaz s tem, kako je mama kriva, da nisem šla na srednjo glasbeno. Včasih se očetu začnem smejati v glavo saj je prav smešen s temi nelogičnimi izpadi. On je tak otrok. Kadar kaj ni po njegovem takoj zameri in se cel dan ne pogovarja z nama. Takrat pridem na vrsto jaz in se pogovorim z njim in ga prepričam v to, da je spet »normalen«. Saj sem hotela iti za psihiatrinjo, a sem potem to misel opustila saj imam čisto dovolj enega norca v hiši. Saj če ni pijan, je pa tako trmast… Seveda pa so še nekateri čudni trenutki, ko je oče spet dobri stari oče in si želim, da bi bil vedno tak. Takrat se imamo vsi tako lepo kot, da bi igrali. Neresnično… Ali pa se samo meni tako zdi, saj takih stvari nisem navajena.
Ko sem že odprla usta, da bi očetu povedala svoje se mi je zazdelo, da danes ni pravi čas za moje besedičenje. Raje sem se obrnila in odšla ter mami pustila, da si da duška. Mislim, da bo zame in za moje očitke še dovolj časa.
V sobi sem poiskala CD skupine Sinergy in ga dala v računalnik. Glasnost sem dala na največjo jakost in preklinjala zvočnike, ker so tako slabi. Ugasnila sem luč, prižgala vanilijevo svečko, se ulegla na posteljo ter opazovala plamen. To naredim vedno kadar sem živčna saj sem prebrala da deluje za pomiritev. Kar nekaj… plamen, sveča, vosek… nič posebnega, nobene pomiritve ali kaj podobnega. A svečko vseeno prižgem saj mi potem soba prijetno diši po vaniliji.
Minilo je kakšnih petnajst minut, ko v sobo vstopi mama. Imela je solzne oči.
»In?« sem jo vprašala ter ugasnila radio.
»Spakiral je svoje stvari in odšel.« je rekla mama in sedla na stol.
To je bil zame hud šok. Saj odšel je že velikokrat ampak, da bi vzel stvari s seboj… »Kam pa je šel?« sem jo rahlo panično vprašala in vstala.
»Ne vem…« mi je mama utrujeno odgovorila.
Usedla sem se nazaj v posteljo saj sem sprevidela, da nima smisla paničariti.
»Se bosta ločila?« sem jo vprašala in gledala v plamen.
»Ne vem,« mi je spet odgovorila mama, »mislim da ne, da je samo začasno. Verjetno je odšel h kateremu izmed njegovih pivskih prijateljev.«
»Zakaj se ne ločiš? Če se nočeš ločiti samo zaradi mene ti dajem proste roke. Ne moreš za zmeraj živeti tako. Nočem, da se ti zmeša. Hočem imeti vsaj enega normalnega človeka pri hiši. Se spomniš, ko si mi pravila, da je bil tvoj oče isti in da si si obljubila, da nikoli ne boš imela moža, ki pije? Se spomniš?«
Mama je samo prikimala in gledala v tla.
»Uresniči svojo obljubo in se loči. Raje vidim da se ločita kot pa da se kregata…« sem govorila s cmokom v grlu.
»Vem Andreja ampak ni vse tako preprosto. Z mojo plačo bi nama komaj kupila stanovanje, kaj da bi potem še obe preživljala. V najslabšem primeru bi te sodišče dodelilo njemu in mislim, da tvoje zahteve ne bi imele prav veliko besede. Sploh pa veš kakšen je oče. Ima veliko prijateljev, ki mu lahko pomagajo in možno je, da mi vzamejo vse kar imam.« Mi je mama obupano razložila nato pa vstala, mi zaželela lahko noč in odšla. Spet sem prižgala radio in razmišljala o očetu. Globoko v sebi sem vedela, da je odšel za zmeraj in ne glede na vse, še vedno je bil moj oče. Bila sem razočarana, da je odšel brez slovesa. Zaželela sem si, da bi se vse uredilo in upihnila svečko.
Nazadnje urejal/a xxx 04 Jul 2006 18:42; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 04 Jul 2006 18:32 Naslov sporočila: |
|
|
3.
Naslednje tri dni sva z mamo preživele v svetem miru, nato pa se je pojavil oče. Kot kak tujec je pozvonil in vprašal, če lahko vstopi. In takrat sem nanj res začela gledati kot na tujca. Na tujca ki je oznanil, da gre živet v Nemčijo. Tam naj bi mu že dolgo časa ponujali službo učitelja v neki glasbeni šoli, a je iz meni neznanega razloga ni sprejel. Res ne vem kaj ga je zadrževalo tukaj. Seveda sva bili obe z mamo presenečeni. Mama celo še bolj saj je bila prepričana, da se bo vrnil. Ko je nehal razlagati nisva vedeli kaj naj mu rečeva. Mama je samo nekaj zamomljala kar se je slišalo kot: »Prav…« Oče se je nato obrnil in odšel. Čisti tujec…
Minilo je eno leto in uspešno sem zaključila drugi letnik. Odhod očeta mi je dal nekakšen zagon, novo energijo. Morda sem mu samo hotela dokazati, da z mamo zmoreva tudi brez njega a bilo je težko. Težko a še vedno bolje kot prej. Mama si je našla še eno službo, jaz pa sem pomagala doma v gospodinjstvu. Postala sem bolj odprta in si pridobila nove, prave prijatelje. Tudi opravljanje v mestu se je po mesecu povečini poleglo. Včasih sem še zmeraj prejela kakšne »razumevajoče« poglede a tega nisem hotela. Nisem hotela, da bi se smilila ljudem saj mi je to zadevo samo še oteževalo, čeprav očeta niti nisem pogrešala. Stikov nisva imela, enkrat mesečno je poslal nekaj denarja to pa je bilo tudi vse. Z mamo se sedaj razumeva bolj kot kdaj prej in začela sem razmišljati, da bi potrebovala fanta, ki bi mi bil mogoče celo nov oče. Ona sicer pravi, da je to še prehitro in naj si fanta raje dobim jaz… No ja, mogoče pa to le ne bi bilo tako slabo. V šoli je veliko dobrih fantov. Ampak sedaj so počitnice tako da s fanti iz šole ne bo nič. Bo pač treba iskati kje drugje.
Zatopljena v misli sem pospravljala sobo, lepila posterje, premikala pohištvo…, ko v sobo pride mama. Takoj sem vedela, da je nekaj narobe.
»Kaj je?« jo počasi vprašam in se pripravljam na najhujše.
»Oče je klical. Rekel je, da je uredil obrazce za ločitev in za tebe.« Mi jezno odgovori mama. Ni bila jezna name ampak na očeta. Še vedno pa mi nekaj ni bilo jasno: »Za mene? Ne razumem. Kaj hočeš povedati s tem?« čeprav sem točno vedela kaj hoče oče. Hoče se ločiti, hkrati pa igrati vlogo dobrega očeta in slabe mame. Seveda mi je mama to razložila na malo lepši način, pa še vseeno: »NE MAMA NE GREM!!! RAJE GREM V SIROTIŠNICO!!!« |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 04 Jul 2006 21:18 Naslov sporočila: |
|
|
eiii tole je zakoonnn pa full maš smisla za pisanje, tako da čimprej nadaljuuuj _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
BiLL`s baby <3 Gost
|
Objavljeno: 04 Jul 2006 21:23 Naslov sporočila: |
|
|
Ful ful zakonn zgodbicaa!!! Nadaljuuuj! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 05 Jul 2006 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
4.
Naslednji teden pa sem že letela v Nemčijo v neko zakotno vas Lotische. Kot sem seznanjena z ločitvami, ne potekajo tako hitro kot je ta med mojima staršema, ampak sem vesela za mamo. Če mi vsaj tam ne bi bilo treba govoriti po nemško... Sovražim nemščino!
Zgodilo pa se je nekaj česar sem se na vso moč izogibala. Začela sem razmišljati, da se je oče spremenil in me hoče imeti pri sebi, ker me ima rad. Kakorkoli že odločila sem se, da mu zagrenim življenje. Navsezadnje to, da bom živela pri njem ni bila moja odločitev. Kar naj nosi posledice!
»Živijo oče…« sem počasi rekla, ko sem stopila iz letala. Nekaj čudnega je bilo na njem. Bil me je resnično vesel. Celo objel me je in mi vzel prtljago. Šla sva do njegovega avtomobila kjer mi je začel pripovedovati o sebi. Ima super službo z večjo plačo kot prej in novo punco z imenom Simone. Spoznal jo je, ko je prišla iskat njegovega najboljšega učenca Toma - bila je njegova mama. Nato jo je povabil na večerjo in se že čez dobra 2 meseca preselil v njeno hišo. Tam je spoznal še Tomovega dvojčka Billa in jima pomagal ustanoviti skupino Tokio Hotel, ki je v Nemčiji že kar dobro znana in je že izdala album. Mojo mamo je kar hitro pozabil, ni kaj.
Celo pot sem bila tiho saj mi ni bilo do pogovora. Še posebej pa ne zdaj, ko sem videla kako dobro mu gre. To ni bilo pravično. Celo piti je nehal! A bilo je kot da moje zamorjenosti sploh ne bi opazil. Kar naprej je govoril in govoril o Simone, Billu in Tomu… Bila sta najbolj pridna, prijazna in talentirana otroka in bil je res zelo ponosen nanju. Me prav zanima kako zelo sta pridna, prijazna in talentirana. Stavim, da Toma premagam v igranju kitare, prav tako pa tudi Billa v petju. Oče mi je šel vedno bolj na živce! Njegova sprememba, hvalisanje, celo njegov novi nemški naglas. Vse je bilo tako ogabno… popolno? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 05 Jul 2006 13:45 Naslov sporočila: |
|
|
daljeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee :angel7: :angel7: :happy1: _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 05 Jul 2006 16:11 Naslov sporočila: |
|
|
5.
»Družini in sosedom sem povedal, da si zelo v redu punca in komaj čakajo, da te spoznajo.« je bil vesel oče.
Družini? O kakšni družini je tukaj govora? Njegovi? So sedaj že družina? In komaj čakajo, da me spoznajo? No, če res mislijo, da sem zelo v redu punca tudi jaz komaj čakam, da jih spoznam. A sem takoj, ko sem stopila v hišo opazila, da nisem preveč zaželena. Simone me je sprejela z objemom in prisiljenim nasmehom. Rekla mi je, da sem zelo velika in da se mi vidi, da sem lepoto podedovala po očetu.
»Dragica, moje mame še nikoli v življenju videla nisi!« sem ji razložila s kar se da priliznjenim glasom, ženska pa je utihnila in ni vedela kaj naj reče. »Mučno« tišino v kateri sem jaz seveda uživala je prekinil oče s tem, da mi je pokazal sobo v kateri bom spala. S težkim srcem sem priznala, da je soba zelo lepa. Najbolj so mi bile všeč stene v rdeči barvi za katere sem doma prosjačila celo življenje a mi jih starša nista dovolila prepleskati. Vsaj ena stvar za katero je oče vedel, da mi je všeč, nisem pa marala okrasnih blazin v obliki srčkov. Čeprav so bili rdeče barve, sem jih takoj vrgla pod posteljo, ki je bila mimogrede zakonska. Potem je bila tu še velika pisalna miza z računalnikom in ogromna omara ter balkon. Ni bil ravno velik a za prepovedane nočne izhode bo dober. Na polički sem zagledala majhen zavit paket. »Ne morem verjeti! Take pocukrane stvari vidiš samo v filmih. Zelo lepa dobrodošlica…« sem si rekla in darilo mi že ni bilo všeč pa sploh še nisem vedela kaj je notri. Vseeno pa me je zanimalo kaj je lahko še bolj neumno zato sem ga odvila. Bil je CD dveh deklet, imenovanih Blog27. Takoj sem ga dala v računalnik in ga poslušala. »Zgleda, da oče v vseh teh letih kar je živel z mano ni ugotovil, da ne poslušam popa…« sem se smejala in odkimavala z glavo. CD sem vzela iz računalnika, ga prelomila na pol in ga vrgla v smeti. Nato sem iz nahrbtnika vzela CD skupine Primal Fear. Zvočniki so bili veliko boljši kot moji doma, zato sem glasnost nastavila na največjo jakost. Poslušala sem pesem ´Metal Is Forever` in upala, da si bo oče končno zapomnil kaj poslušam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 05 Jul 2006 18:24 Naslov sporočila: |
|
|
proosssiiimmm daljeeeeeeeeeeeeeeeee :cheers: _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 06 Jul 2006 13:03 Naslov sporočila: |
|
|
6.
Ko sem se naveličala poslušanja glasbe saj me nihče ni prišel opozorit naj dam tišje, sem se odločila, da grem ven spoznat nove sosede. A ker je bilo zunaj zelo vroče so bili vsi v hišah.
»No ja…« se si rekla in naredila nekaj, česar drugače nikoli nebi. Šla sem od hiše do hiše in zvonila toliko časa, dokler nekdo ni prišel odpret. Nato sem vsakemu povedala kdo sem in čigava sem. Zanimalo me je kakšni bodo njihovi odzivi. Večinoma ni bil nihče posebno presenečen saj so vsi vedeli, da pridem. Morda so bili presenečeni samo nad tem, da sem sama brez očeta hodila od hiše do hiše in se predstavljala. Pri tem sem bila seveda kar se da prijazna saj sem hotela, da o meni res dobijo vtis prijazne in pridne punčke. Konec koncev sem to tudi bila… Ampak ne tukaj! Najbolj mi je bila všeč neka stara gospa, ki je živela bolj pri koncu vasi. Povabila me je v hišo in mi ponudila sok in piškote. Ko sem jo vprašala, če je tukaj sploh kdo moje starosti razen Billa in Toma, ki ju mimogrede še nisem spoznala mi je povedala, da sta najverjetneje na košarkaškem igrišču pred šolo. Tam naj bi se zadrževali vsi otroci iz te vasi. Šola je bila oddaljena le kilometer stran, tako da sem vzela rolerje in se počasi odpeljala po navodilih gospe. Pot je peljala večinoma samo naravnost in kmalu sem zagledala šolo.
Odpeljala sem se na igrišče kjer so takoj vsi utihnili in začeli buljiti vame. Nato pa sta dve punci vstali in šli proti meni. Ena je bila zelo čudna saj je imela drede, kapo, pirecing v ustnici in zelo ohlapna oblačila, da o hoji ne govorim… Druga pa je imela daljše črne lase, črne nohte, rokerska oblačila in piercing v desni obrvi. Takoj mi je bila všeč, saj sva imeli podoben stil oblačenja, pa še piercing sem imela v obrvi isto kot ona, le da sem ga jaz imela na levi strani. Prišli sta do mene in me skoraj nesramno vprašali: »Ti si tista Andreja kajne?« |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 06 Jul 2006 16:19 Naslov sporočila: |
|
|
mislm, da si mal falila spol drgač pa fooljj hudoo tko da daljeeeeeeee _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xxx Predhodnik fana
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 21:05 Prispevkov: 383
|
Objavljeno: 06 Jul 2006 18:23 Naslov sporočila: |
|
|
7.
»O MOJ BOG!!!« sem se zadrla. Ti dve »punci« sta imeli zelo globoka glasova in spoznala sem, da sta v resnici fanta. No saj, če sem tistega z dredi pogledala od blizu se mi je še nekako dozdevalo, da bi lahko bil fant… Ampak drugi… Make up, dolgi lasje in kot sem opazila piercing tudi v jeziku. To me je resnično osupnilo!
»Kaj pa je?« sta me enoglasno vprašala in me pogledala kot, da sem nora. Ne, res me nista marala. Smešno, pa še poznali se nismo…
»A vidva sta fanta??? Hahahahaha…!« in začela sem se smejati na ves glas. Saj bi bila mogoče še celo prijazna do njiju, če ne bi bila onadva brez razloga tako nesramna do mene. Če so vsi tukaj taki, je to vojna! »Punčki kdo sploh sta, če vaju smem vprašati?« sem se jima še zmeraj smejala v glavo. Opazila sem, da se je z mano smejala tudi neka skupina na drugi strani igrišča.
»Jaz sem Bill, on pa je Tom Kaulitz!« je smrtno resno povedal fant s črnimi lasmi. Takoj sem se nehala smejati. Sedaj sem jaz s smrtno resnim glasom povedala: »Aha… Sem mislila, da sta dvojčka…« spet sem zaslišala smeh skupine, ki mi je postajala vse bolj všeč. Zgleda da tam nisem bila edina, ki ju nisem marala.
»Saj sva!« je odsekal Bill. Če mi je bil prej kot punca vsaj malo všeč, je sedaj pokvaril vsako moje dobro mnenje o njem. Pa ne da bi imela kaj proti…
»Se pravi,« sem na glas razmišljala «vidva naj bi bila pastorka mojega očeta, za katera so mi rekli da sta dvojčka a sta po vsem vidiku dvojčici, ki si nista čisto nič podobni. Zanimivo… Očetu se moram zahvaliti za napačne podatke! Spomnita me pri večerji!« Sedaj šele se je tista skupina smejala kar mi je bilo zelo všeč, čeprav nisem povedala ničesar smešnega. Samo resnico. Vedno povem tisto kar si mislim… V tem je do mene prišla neka punca kratkih svetlih las in zelenih oči ter mi podala roko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 06 Jul 2006 18:37 Naslov sporočila: |
|
|
nadaljuuuj :cheers: :cheers: :cheers: :cheers: full je dobrr _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|