|
|
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 19 Mar 2007 21:16 Naslov sporočila: Kartke zgodbe |
|
|
no, kLee pa pište kake kratke zgodbe, pa naj bodo veseLee, žaLostne, smešne, čudne itd. xD sam d je x) bom Yst zaćeLaa ... to sm dons spisaLaa xD
Dež? Zakaj pada? Zakaj se mi posmehuje naravnost v obraz? Mirno pada in moči vse naokoli, kot da se ni nič zgodilo. Brezobzirno mi krade solze z obraza. Zakaj? Saj se nič ne spremeni. Ne bo mi izpral bolečine, ki mi neusmiljeno žaga srce. Tudi umazanije ne bo izpral, ki se naibra okoli mene, temveč jo le še povečuje. V kolena me zbada na tisoče drobnih iglic in mi še dodatno povečajo bolečino, ki pa se ne more primerjati z notranjo. Čeprav že ure in ure klečim pred tem grobom, pred tem večnim domom, se prijatelj ni vrnil. Ne, zemlja ostaja prav trmasto ravno, pri miru, namesto, da bi se izpod nje dvignila suhljata postava in se zastrmela vame z nagajivim pogledom. Čakam ga in čakam. Zakaj? Ne bo se vrnil. Ne zdaj, ne jutri, ne nikoli. Kako naj mu povem, da ga imam rada? Kako naj ga stisnem v objem in mu pomirjujoče zašepetam, da bo vse v redu? Sama vprašanja in nobenega odgovora.
Bila sva najboljša prijatelja. Obljubila sva si - always and for ever. On in jaz. Jaz in on. Pa mi ga je speljala, tatica nemarna! Speljala ga je v skušnjavo in on ji je podlegel. Rabil jo je, dan za dnem, noč za nočjo. Opozarjala sem ga in ga rotila, naj preneha, saj mu to škodi. Večkrat je prišlo do prepira, a je on vedno požrl ponos, stopil do mene in me objel. Mislila sem, da bo še vse v redu. A nekega dne je bilo vse prej kot v redu.
***
"Daj, no, vsaj enkrat zdrži en dan brez te svinjarije!" sem se, kot že tolikokrat, jezila nanj.
"Daj, no, ne teži! Ne vidiš, da sem čisto na tleh?! Nuno moram poklicati nekoga, ki mi bo zagotovil vsaj spodoben šus ..." si je živčno pomrmraval.
"Zadnje čase imam občutek, da poleg mene stoji popoln tujec ... Kaj ne vidiš, kako drugačen si postal? Zakaj ne poskusiš odnehati, preden bo prepozno?" sem spet poskusila. Sovražila sem ga, ko se je obnašal kot obesedenec. Če prav pomislim, je bil.
"Kolikokrat mi boš še težila?! Bom že nehal s tem, ko bom sam hotel! Nisem takošibak, da se ne bi mogel upreti, a v tem trenutku se niti nočem upirati, zato mi daj mir!" je povzdignil glas.
"Vedno eni in isti izgovori! Dovolj te imam! Kako si lahko tako zaslepljen in ne vidiš, da si popolnoma odvisen od droge?! Daj, poišči pomoč in se spravi v red!"
"Kdo pa si, da mi boš ukazovala?"
Grdo sem ga pogledala in zakričala nazaj: "Morda si preveč zadet, da bi se spomnila, da sem tvoja najboljša prijateljica!"
Namrdnil se je in odvrnil: "Odkar si postala take zatežena pesek, nisi več moja prijateljica! Sploh pa ne najboljša!"
"Veš, kaj! Zakaj se sploh trudim?! Itak si navaden đanki, ki se nima niti malo pod kontrolo in s tem uničuješ življenja svojih bližnjih, ki ti skušamo pomagati! In namesto, da bi sam kaj ukrenil glede tega, si raje vbrizgaš še eno dozo, reva usrana!" sem se drla, kolikor so mi dale glasilke.
Takrat se u je odpela in me je močno pritisnil ob steno, nato pa odrnil in v glavi sem začutila ostro bolečino ...
***
"Melody, ni ga več. Bila je ... prevelika doza," mi je s povešeno glavo povedala mami.
Nisem več spraševala, saj sem natanko vedela, kaj to pomeni. A, nisem hotela doumeti. Preprosto - tega ne bom sprejela! A še zdaleč ni bilo tako preprosto.
***
"Zdaj pa molimo zanj in za njegovo dušo," se je skozi dež težko razločil duhovnikov glas.
Vsi so sklonili glave in si pomrmravali naučeno besedilo ter se pretvarjali, da jim je mar. Le njegova družina je bila iskrena, ostali pa so ga v času njegovega življenja obsojali in govorili, da si bo sam kriv, ko ga bo porbalo. Nisem razumela, kako si sploh upajo pomoliti nos v bližino tega pokopališča, ko pa v njih ždi takšna hinavščina, da je ni moč zgrešiti! Počasi so vsi začeli odhajati, le še nekaj jih je za nekaj trenutkov postalo pred grobom in zmajalo z glavo. Še prej pa so na krsto odvrgli cvetje raznih barv. Dež je iz cvetov naredil pravo lepljenko. Nato je vse ostalo prazno in njihova življenja so stekla po starih tirih. Služba, družina, zabava, spanje. Grem stavit kar želite, da od tega dne dalje ne bodo niti pomislili več nanj. Jaz pa bom. Vsako minuto, vsak dan, vsak teden, vsak mesec in vsako leto. Kdo ve, morda do konca. Ne vem, kako bom naprej brez njega. Rada sem ga imela bolj kot vse, a tega se pomoje ni zavedal, ko sva se sprla. Ljudje si že kot majhni v glavi ustvarimo iluzijo lastne prihodnosti. Upamo na uspešno službo, veliko prijateljev, srečen zakon, otroke ... Kdo pa pomisli na neuspešnost? Razočaranje? Osamljenost? Smrt? Malokdo. In zato je občutek še hujši, ker te zadane, ko najmanj pričakuješ. Še nekaj časa bom čepela tu in upala, da so bile vse to samo sanje. Kdo ve, morda pa se bom kdaj zbudila? _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
AnjaLovesTH Poznavalec thjeu
Pridružen/-a: 18.03. 2007, 15:14 Prispevkov: 153 Kraj: v billovem srcu
|
Objavljeno: 19 Mar 2007 22:01 Naslov sporočila: |
|
|
ej jasna? a si gdaj razmišljala da bi napisala poezijo? _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 20 Mar 2007 15:23 Naslov sporočila: |
|
|
bog ne dej zkva drgaaĆ? _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xFallenNinchx Administrator foruma
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 14:52 Prispevkov: 1380
|
Objavljeno: 20 Mar 2007 16:17 Naslov sporočila: |
|
|
Khm preber še 1x svoje zgobe pa ugotov zakaj! Zilizirana proza, isto k Cankar! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 20 Mar 2007 16:43 Naslov sporočila: |
|
|
omg cankar xD ve ste nore!! xD _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Bill`s Engelchen* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 30.06. 2006, 09:19 Prispevkov: 415 Kraj: Celje =)
|
Objavljeno: 20 Mar 2007 18:05 Naslov sporočila: |
|
|
ful dobr _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*ZaŁch* Poznavalec thjeu
Pridružen/-a: 30.03. 2007, 13:26 Prispevkov: 157 Kraj: th bus <3
|
Objavljeno: 18 Apr 2007 19:14 Naslov sporočila: |
|
|
lol prebrala sm pru stauk p sm že vedla o čem govorijo k te primerjejo s cankarjem drgač pa hudo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 18 Apr 2007 20:24 Naslov sporočila: |
|
|
ahsifklsebgfscvrebcnbrugcbfvgvd
nore ste xD _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 18 Apr 2007 20:24 Naslov sporočila: |
|
|
aYaa hvaLa xD _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xFallenNinchx Administrator foruma
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 14:52 Prispevkov: 1380
|
Objavljeno: 19 Apr 2007 05:43 Naslov sporočila: |
|
|
Lejga norca tlele gre! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 19 Apr 2007 19:03 Naslov sporočila: |
|
|
kYeeee?
ayaa zkuga je u nasLovu KARTKE zgodbe? _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
xFallenNinchx Administrator foruma
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 14:52 Prispevkov: 1380
|
Objavljeno: 19 Apr 2007 19:31 Naslov sporočila: |
|
|
Zato ker si jo ti odprla. _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 19 Apr 2007 22:08 Naslov sporočila: |
|
|
Ok, what's that supposed to mean? xD _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Bill`s Engelchen* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 30.06. 2006, 09:19 Prispevkov: 415 Kraj: Celje =)
|
Objavljeno: 20 Apr 2007 13:00 Naslov sporočila: |
|
|
»Ljubim te!« sem mu rekla preden je odšel. Obrisala sem si težke solze, ki so polzele po mojem licu zaradi njega. Gledala sem ga kako odhaja. Hotela sem ga ustaviti, ampak nisem imela moči, ker mi je strl srce. »Ne odhajaj!« sem govorila, on pa me ni poslušal. Preprosto odšel je naprej. Govoril mi je kako me ima rad, sedaj pa mi je zabodel nož v srce. »Žal mi je!« so bile njegove zadnje besede. Ko mi je to rekel, sem se sesedla in moje sanje so se razbile na 1000 koščkov. »Brez tebe ne morem!« sem mu še zadnjič rekla. On me ni poslušal. Niti nazaj ni pogledal, da bi videl moje solze, ki so tekle zaradi njega. Edini izhod ki sem ga še videla je bila črna smrt. »Zakaj bi živela, če njega ni ob meni?« Odšla sem domov. Zaklenila sem se v sobo in tam sem še bolj jokala, dokler nisem zaspala. »Kje sem? Kaj se je zgodilo?« sem spraševala ljudi okoli mene. Nihče mi ni povedal ničesar. Vsi so šli okoli mene. Sprehodila sem se na okrog. Tam se videla njega. Dlala sem se, da ga ne poznam, kar odšla sem tako kot on. Pritekel je za mano. Prijel me je za roko tako kot zna samo on. »Ljubim te!« mi šepnil na uho. »Če bi me ljubil, potem nikoli nebi odšel!« sem mu rekla s solznimi očmi. »Če te ne bi ljubil, potem ne bi prišel za tabo. Verjami, da si v mojem srcu samo ti!!« _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Bill`s Engelchen* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 30.06. 2006, 09:19 Prispevkov: 415 Kraj: Celje =)
|
Objavljeno: 20 Apr 2007 13:03 Naslov sporočila: |
|
|
ta je res zlo kratka _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|