Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Yasnika · Objavljeno: 06 Mar 2007 22:30 Naslov sporočila:

ok, no, mam ga x)

Rahli sončni žarki so prodirali v prostor, kjer je vladalo srhljivo vzdušje. Po sobi je razlegal hlad, gnus in še drugi podobni občutki. Sredi vrtinca teh občutij sem čepela jaz in drgetala. Drgetala iz strahu, jeze in razočaranja. Jokati nisem mogla, saj sem bila dobesedno izsušena. Najraje bi kričala, razbijala, brcala … Vse, le da mi bi bilo lažje. A namesto tega sem le čepela negibno čepela v kotu. Na drugem koncu je na tleh ležala druga oseba. Imela je črne lase in bled obraz. Na glavi je bila majhna krvava sled. Bil je Bill. Okoli njega so ležale črepinje, nekaj vode in nekaj rož, ki so se bojevale za življenje. Za ta nered sem kriva sama. Ko je Bill … No, ko si me je vzel na silo, je kasneje to želel storiti še enkrat. Takrat je v meni narasel pogum in sem zgrabila vazo, ki je nedolžno in nič hudega sluteča počivala na omarici. Preden je fant naredil še kakšen premik, se je vaza razbila na njegovi glavi in drobci stekla so odleteli po vsej kopalnici. Bill je še enkrat globoko vdihnil, preden je z vso težo padel na tla. Takrat bi najraje zakričala, a zvoka ni bilo slišati. Počasi sem se premaknila v kot, kjer sem ždela še tedaj. Nisem vedela, ali sem ga ubila, ali je le nezavesten, vendar mu nisem pomagala. Preprosto nisem hotela, nisem se ga mogla več dotakniti. Ves čas sem se spraševala, kje so bili vsi tedaj, ko sem jih rabila? Seveda, vsi so se zabavali in plesali, medtem ko sem sama doživljala nočno moro. Sonce se je upalo razkriti že do polovice. Vse več svetlobe je zapolnjevalo ta turoben prostor. Tudi obris človeka, ki je ležal na tleh, je postajal vse bolj jasen in izostren. Zakrila sem si oči. Ne, tega ne bom gledala! Dihala sem čisto potiho, kot bi se bala, da se bo fant prebudil že ob malo bolj glasnem vzdihu. Ne vem koliko časa je minilo, ko so se odprla vrata.
»Rebeka, kaj je s tabo? Si malo zadremala, ali kaj?« je z nasmehom vprašala Marty.
Ker nisem odgovorila, je stopila k meni in me rahlo butnila v ramo. Ob njenem dotiku sem se zdrznila in se še bolj pritisnila ob steno.
Prijateljica je izbuljila oči in rekla: »Hej, kaj pa je s tabo? Daj, no, ne bodi tiho! Kaj je narobe?«
Dvignila sem glavo in Marty se je kar malo ustrašila mojega brezizraznega in izsušenega obraza. Preden je prišla do besede sem ji z glavo pomignila na drugo stran kopalnice. Počasi se je obrnila …
_________________