Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Yasnika · Objavljeno: 29 Dec 2006 23:18 Naslov sporočila:

Me skuzzi

_________________

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 30 Dec 2006 11:28 Naslov sporočila:

kdaj bo naprej Question

_________________

Yasnika · Objavljeno: 30 Dec 2006 13:17 Naslov sporočila:

aYaa ups

Tomu ji je ihteče vse razložil, a ga mati ni in ni mogla ali ni hotela razumeti. Šele, ko sva ji medve s Sienno vse natančno razložili, je počasi padla na kolena in sina prosila odpuščanja. Nato je poklicala na policijo in preklicala vse obtožbe zoper sina. Dodatnih pojasnil jim ni podala. Ko je oče prišel iz službe, je še njemu vse razložila. Oče je bil na srečo že od nekdaj izredno razumljiv človek in ni nič dodatno zapletal stvari. Torej, nato smo vsi odšli v bolnišnico na obisku k Billu. Če po pravici povem, me je bilo neizmerno strah, saj nisem vedla, kako bom prenesla ponovno snidenje. In, če vprašate mene, je Tom čutil isto. Sienna se je že prej poslovila in rekla, da bo Toma poklicala jutri. Ko smo stali pred vrati Billove sobe, sem Toma nezavedno močno stisnila za roko. Pogledal me je in pokimal. Počasi sva odprla vrata in vstopila. Odšla sva do edine postelje v sobi.
»Kje pa je Bill?« sem neumno izjavila.
Tom mi je pomignil v kup cevk in žic. Ko sem dobro pogledala, sem vmes zagledala bled obraz, obdan z nekdaj sijočimi črnimi lasmi. Sedaj pa so bili videti vsi mrtvi. Kot tudi oseba, ki je ležala tam.

ewoo Laughing

_________________

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 30 Dec 2006 15:09 Naslov sporočila:

naprej naprej
_________________

Tom's girl · Objavljeno: 30 Dec 2006 20:16 Naslov sporočila:

najboljša zgodba kar sem jih kdaj brala
plis thumbright

nadaljuj

Yasnika · Objavljeno: 30 Dec 2006 23:19 Naslov sporočila:

hvaLaa

»Bill!« sem zakričala.
»Rebeka, pomiri se. Saj je vse v redu,« me je potolažil oče.
»Je vse v redu? Slišala sem neke krike,« je v sobo prihitela medicinska sestra.
Kar sram me je postalo, da sem zakričala za prazen nič, zato sem se potuhnila kolikor sem se lahko.
»Ne, ne, vse je v redu. Vseeno hvala,« je rekla Simone.
Sestra je pokimala in odšla. Posedli smo se okoli Billa in jaz sem ga prijela. Kakšne pol ure smo tiho sedeli, potem pa je oče rekel, da bi bilo bolje, da se počasi odpravimo, saj je Bill rabil počitek. S težavo sem pokimala, saj nisem hotela oditi. Hotela sem biti tu ob njem. Vstala sem in že hotela oditi, ko sem začutila trden stisk Billove roke. Nejeverno sem ga pogledala, a videti je bil tako kot prej. Toda ni se mi samo zazdelo!
'Torej ni še vse izgubljeno,' sem polna upanja pomislila.
Boljše volje sem zapustila bolnišnico in tudi nisem se doma takoj zaprla v sobo. Morda se sliši noro, a ta stisk mi je povrnil vse do zdaj izgubljeno upanje. Bill je čutil, da sem bila tam, želel mi je povedati, naj ne izgubim upanja.

to je sve, kar je do zdj natipkan Laughing

_________________

Tom's girl · Objavljeno: 31 Dec 2006 10:36 Naslov sporočila:

plis naprej plis Wink

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 31 Dec 2006 11:17 Naslov sporočila:

wiii!! naprej naprej
_________________

Yasnika · Objavljeno: 31 Dec 2006 13:31 Naslov sporočila:

LooL sam kok nakLadam .. LooL ... aYaa sorry nč daLjee še naTiipkan Embarassed

_________________

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 01 Jan 2007 21:31 Naslov sporočila:

napreeeeeiiii Very Happy

za dobrodošlcooo. al pa za nouuu lettt ♥

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 02 Jan 2007 18:50 Naslov sporočila:

hočem zgodbico, hočem zgodbico Exclamation

_________________

Yasnika · Objavljeno: 03 Jan 2007 14:13 Naslov sporočila:

Matee srečo d nism šLaa u sqL Laughing

»Bi kaj pil? Morda jedel? Karkoli?« sem neutrudno spraševala.
»Jooj!« se je zasmejal Bill. »Saj ti že ves čas skušam dopovedati, da sem v redu. Sploh, ker si ti tu. In RES ne rabim ničesar drugega.«
V zadregi sem se nasmehnila in pogledala v tla. Čeprav je bil Bill doma že en teden, me je še vedno skrbelo za vsako stvar. Se sprašujete kaj se je vmes zgodilo? No, pravzaprav nič posebnega. Billu se je stanje po kakšnem tednu izboljšalo. Vsi smo bili seveda presrečni. V bolnišnici je okreval še 10 dni, nato pa so ga prepustili nam v oskrbo. Iskanje morilca še vedno poteka. Bill se na žalost ničesar ne spominja, zato dogodka ni mogel opisati. V vsako sobo so namestili najmanj eno varnostno kamero, po pravici povedano, sem se, še posebej na stranišču, počutila kot v resničnostnem šovu. Ampak morali smo poskrbeti za lastno varnost. Zato sta pred hišo tudi vsak dan, od jutra do večera, stala dva varnostnika.
»Daj, ulezi se k meni,« me je povabil Bill.
Vljudna, kot sem, sem povabilo seveda morala sprejeti Laughing

. Torej, legla sem zraven in nato sva ležala v tišini in gledala v strop.
»Se kdaj vprašaš, kako bi bilo, če se sploh ne bi preselila sem? Če bi ostala v Sloveniji?« se je Bill nenadoma obrnil k meni.
Vprašanje me je zmedlo. »Zakaj te pa to kar naenkrat zanima?« sem začudeno vprašala.

eFoo* Laughing

_________________

Yasnika · Objavljeno: 04 Jan 2007 11:34 Naslov sporočila:

Bill je skomignil z rameni: »Ne vem, ravno sedaj mi je prišlo na misel, kako dolgočasno in prazno je bilo moje življenje preden si prišla ti. Čeprav se mi takrat ni zdelo tako.«
Nasmehnila sem se in rekla: »Tudi jaz zelo uživam tu, v Nemčiji, čeprav se mi je sprva zdelo, da ne bom preživela. Seveda še vedno zelo pogrešam prijatelje in domači kraj, a sčasoma se bom navadila. Hvala Bogu, da se sedaj razumemo … Na začetku so bili naši odnosi bolj … Kako bi rekla? No, napeti.«
Bill pa me očitno ni poslušal, samo gledal me je in se mi vse bolj približeval. Srčni utrip se mi je v trenutku povečal in začela sem dihati bolj globoko. Počasi so se najine ustnice srečale, ko je nekdo potrkal na vrata. Hitro sem skočila s postelje in se pretvarjala, da si ogledujem neke cd-je, Bill pa je zaklical: »Naprej!«
»No, počasi bo treba na kosilo. Vsi smo že spodaj,« je povedal očka. Videti je bil nekam sumničav, a sem si nadela kar se da nedolžen videz. Bill se je počasi dvignil in s počasnimi koraki odšel dol, jaz pa za njim. Oče nama je sledil. Ko smo se posedli, je Tom ponosno naznanil: »Danes je prav posebno kosilo. In veste zakaj? Ker sem ga sam naredil. Torej, uživajte v palačinkah A La Tom .«
Z Billom sva se v zadržanem smehu spogledala in se nato z muko spravila nad palačinke. Saj nočem biti nesramna, a bile so res … khm … zanič. Znotraj so bile še surove, masa je bila še celo tekoča.

Wink

_________________

Tom`S RiCh`N`łm His biTch · Objavljeno: 04 Jan 2007 14:19 Naslov sporočila:

ouuuh meeinn tommy <3 kook je šwwweettk. se je kr tok potrudu za vaju, vi2 p tko Confused

*Bill`s Engelchen* · Objavljeno: 04 Jan 2007 16:28 Naslov sporočila:

tom je pač tom Laughing

_________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli