|
|
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Ali je zgodba dobra? |
Ja, super je. |
|
100% |
[ 16 ] |
No, tko-tko. |
|
0% |
[ 0 ] |
Ne, sploh mi ni všeč. |
|
0% |
[ 0 ] |
|
Skupaj glasov : 16 |
|
Avtor |
Sporočilo |
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 20 Nov 2006 14:03 Naslov sporočila: Sreča v nesreči |
|
|
no, to je moja nova zgodbica ... začetek je tipičn za take zgodbica, sam bom poskusla vmesne dogodke začint z izvirnostjo, ok? pa začnimo ...
Najbrž se vam je že zgodilo, da ste imeli občutek, da vam gre prav vse narobe. No, tak občutek je mene spremljal že vsaj zadnja dva tedna. Razlog je bila selitev. In ne le v sosednje mesto. Ne, v drugo državo! In to prav v Nemčijo! Sovražim nemščino, čeprav se je učim že 9 let, se pravi, od svojega šestega leta. Ko mi je oče sporočil to novico, sem se le zasmejala in mu rekla, naj se ne norčuje iz mene. A on mi je s smrtno resnim izrazom rekel, da se ne norčuje in da se že čez slab mesec seliva. Srce mi je začelo burno utripati, roke so se mi tresle in sesedla sem se, saj se nisem mogla več držati na nogah. Kasneje mi je povedal, da je na seminarju v Avstriji spoznal neko žensko in da se seliva k njej. Nisem je poznala, pa sem jo že sovražila. Kako si je drznila omrežiti očka in naju dobesedno povleči k sebi. In kot da to ni bilo dovolj, sem izvedela, da bom dobila dva brata. DVA! Bila sem tako obupana, da sem se začela ščipati po celem telesu, če bi se slučajno zbudila. A se nisem, le vsa modrikasta sem postajala. Oče me je le začudeno gledal. Nato sem odšla v sobo in poklicala vse prijateljice, kar sem jih imela in jim sporočila to novico. _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:02 Naslov sporočila: |
|
|
this part is für mein Oleek* lov ju maj flavr
Naj se še malo predstavim. Ime mi je Rebeka, stara sem 15 let. Do nedavnega sem živela samo z očetom, saj je mama umrla, ko sem imela komaj 3 leta. Očetu je bilo izredno težko, a se je zavoljo mame potrudil in me vzgajal, hkrati pa je skrbel za posel. Je uspešen podjetnež in na srečo nama nikoli ni primanjkovalo denarja. Toda vedno sem si govorila, da mi denar ne bo kupil sreče, zato se tudi nisem imela za nekaj več. Torej, raj se vrnimo na sedanjost, kajti preteklost skušam pozabiti, da mi ne bi bilo še bolj težko.
»Rebeka, zbudi se! Prispeli smo,« me je zbudil nežen očkov glas.
Krmežljavo sem se ozrla okrog in ugotovila, da so večinoma vsi že zapustili letalo. Na veliko sem zazehala, vzela svoj nahrbtnik in sledila očetu proti izhodu. Ves čas sem pogledovala v tla, saj si nisem upala pogledati v oči 'novi družini'.
»Simone!« se z vidnim navdušenjem zavpil očka.
'Torej ji je ime Simone,' sem pomislila. Čeprav ime niti ni napačno, se mi je v tistem trenutku zdelo grozno.
»Rebeka, pridi, no, bliže!« mi je pomignil očka.
Globoko sem vdihnila, dvignila glavo in se napotila proti dokaj mladi plavolaski.
»Zdravo, jaz sem Simone,« se mi je nasmehnila. Videti je bila izredno prijazna in nič kaj ni spominjala na zlobno mačeho.
Olajšano sem odgovorila: »Živjo! Jaz sem pa Rebeka.« Malo mi je bilo čudno, da ni bilo mojih 'bratov', a se nisem preveč sekirala.
Malo smo se še pogovarjali, nato pa se odprravili proti črnemu avtu, v katerem nas je čakal šofer. Odpravili smo se. Peljali smo se mimo lepe pokrajine, za katero sem bila že takoj odločena, da jo bom malo raziskala. Po približno 20-minutni vožnji smo se ustavili pred veliko hišo. _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
oLiiiKa* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 27.02. 2006, 07:56 Prispevkov: 307
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:05 Naslov sporočila: |
|
|
šee naprei...
so ject kuk mi a diner ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:09 Naslov sporočila: |
|
|
i vont kuk ju a dinr bat aj vil poust anodr part of d story
'Uau! Še večja od najine v Sloveniji!' sem bila navdušena.
Ko smo izstopili je iz hiše prihitel nek možak v uniformi in skupaj s šoferjem sta začela nositi prtljago v hišo. Z očetom sva sledila Simone, ki naju je odpeljala na ogled pritličja.
»Kje pa sta fanta, Simone?« je radovedno vprašal oče.
»Oh, nevljudna mulca, najbrž čepita v svojih sobah. Veš, težko sta se sprijaznila, da je v mojem življenju nov moški, a morala se bosta sprijazniti,« je zavzdihnila plavolaska. »Bi šla lahko kar sama gor, da bi se bolje spoznali? Z očetom morava še malo predelati neke listine in podobno?« me je proseče vprašala.
»Ja, ni problema,« sem odvrnila. Nikoli mi ni bil problem spoznavati novih ljudi, a tokrat je bilo drugače. Vseeno sem se opogumila in po zavitih stopnicah odkorakala gor. Takoj sem zagledala dvoje vrat, v katere je bilo vrezano Bill in Tom. 'Zanimivi imeni,' sem pomislila. Malo sem prisluhnila in zaslišala zvok, ki je prihajal izpod Billovih vrat. Spet sem zelo globoko vdihnila, nato pa se opogumila in dvakrat lahno potrkala.
»Naprej!« sem zaslišala vzklik.
Pritisnila sem na kljuko in vstopila. V sobi sta bila dva fanta. Eden je ležal na tleh, drugi na postelji. Tisti, ki je bil na tleh, je imela na glavi veliko kapo in drede ter OGROMNA oblačila. Tisti, ki je bil pa na postelji, je bil oblečen v malce raztrgane kavbojke, oprijeto črno majico z zanimivim motivom in imel je do ramen dolge črne lase, namenoma malce razmršene.
hir ju ar ... enđoj it _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
oLiiiKa* Predhodnik fana
Pridružen/-a: 27.02. 2006, 07:56 Prispevkov: 307
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:11 Naslov sporočila: |
|
|
perfekt... but aj em hungri...
dai naprei če ne si bom premisla pa mi boš poslala celo zgodbo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:15 Naslov sporočila: |
|
|
amm kaj pa če bo še kdo drug hotu brat, pa se mu nov dal tok špeha brat? oh, ja, nj ti bo Oleek* moi ... sam zate <3 _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 10:16 Naslov sporočila: |
|
|
Bila sta si popolno nasprotje, a, kolikor sem jaz obveščena, sta enojajčna dvojčka. Ah, saj ni važno.
Ker sta me oba le mrko gledala, sem sama prevzela pobudo. »Živjo, jaz sem Rebeka. Sedaj živim tu.« Ko sem si stavek ponovila v glavi, je zvenel skrajno čudno.
Oba sta mi le pomignila z glavo in nadaljevala svoj pogovor. 'Kakšna razvajena smrkavca!' sem si mislila.
»Vesta, lepo bi bilo, če bi mi tudi vidva povedala svoji imeni,« sem poskušala znova.
»Si v moji sobi,« se je oglasil črnolasec. To je rekel tako, češ, dal sem ti en podatek, sedaj se pa znajdi. Počutila sem se kot pri matematiki, ko moraš glede na en podatek in kakšno dejstvo sam pogruntati ostale podatke.
»Torej si ti Bill in ti Tom,« sem pomignila na fanta z dredi. Pokimala sta. Nadaljevala sem: »Bi mi lahko malo razkazala tu naokoli?«
Takrat pa je Tom vstal in mi jezno rekel: »Kaj ti delujeva kot vodiča? Znajdi se sama!«
hir ju ar _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 16:34 Naslov sporočila: |
|
|
naprej! fajna zgodbica nared pol tak da bo bill na koncu prijazn a boš?? plis _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 21 Nov 2006 17:10 Naslov sporočila: |
|
|
omg kok si ti carka!!! ma ti si talent =) vodič o lool... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 22 Nov 2006 15:22 Naslov sporočila: |
|
|
wiii u like it =) no, bom nadaljevala ... zrt oli mam že full napisane naprej hehe Aja pa FaLLa* trix za kompliment, an
Ta izbruh me je čisto presenetil, zato sem stopila korak nazaj presenečeno zamežikala. Nato pa je še v meni zavrelo. »Kaj sem vama pa naredila, da me takole nesramno ogovarjata?! Mislita, da je bilo meni lahko, ko sem izvedela, da se selim in s tem zapuščam vse, kar sem poznala?! Ne, grozno mi je bilo! Vidva sta pač dva razvajena smrkavca, ki ne preneseta, da bo še nekdo drug deležen vsaj majhne pozornosti v vaši hiši! Verjemita, če bi lahko odšla, bi! Ker sovražim to nemarno Nemčijo, sovražim ta kraj in po novem sovražim tudi vaju!« V očeh so se mi že nabirale solze in stekla sem proti stopnišču. Ko sem bila nekje na sredi stopnic, pa se mi je gleženj nerodno zvil in naenkrat se je vse začelo vrteti. Začutila sem le še močan udarec v glavo, nato pa me je ovila tema.
puvejte, če in ko bote hotl še =P _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
*Billova �pelc
Pridružen/-a: 14.10. 2006, 14:40 Prispevkov: 94
|
Objavljeno: 22 Nov 2006 17:50 Naslov sporočila: |
|
|
hitr nadaljuj!!!!!! _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 23 Nov 2006 15:49 Naslov sporočila: |
|
|
ja hočmo še in to tkoj zdej! ZDEEEEEEEEJ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 24 Nov 2006 19:47 Naslov sporočila: |
|
|
chill
»Dobro jutro!« me je veselo pozdravil neznan ženski glas.
Počasi sem odprla oči. Vse okoli mene je bilo belo in neznano. Ko sem se poskušala dvigniti sem začutila nekaj na gležnju.
»Kaj imam na gležnju? Zakaj sem sploh tu?« sem zmedeno spraševala.
»Padla si po stopnicah,« mi je prijazno razložila gospa. »In jaz sem tvoja zdravnica.« Ko sem že hotela nekaj vprašati, me je prekinila: »Nič ne skrbi, s tabo je vse v redu, samo gleženj je zvit. Že jutri boš lahko zapustila bolnišnico, a okoli 10 dni si boš morala pri hoji pomagati z berglami.«
Prikimala sem. No, saj ni bilo tako hudo, da bi se imela kaj pritoževati. Lahko sem ves čas poležavala in gledala televizijo, pa tistih dveh mi ni bilo treba gledati. Popoldne sta me prišla Simone in očka obiskat, Bill in Tom pa sta na srečo ostala doma.
»Kako se počutiš?« me je skrbno vprašal oče.
Skomignila sem z rameni.
»Prinesla sva ti tvoje najljubše piškote,« je z modro vrečko v roki pomahala Simone. Hvaležno sem se nasmehnila. Te piškote sem resnično ljubila . Ampak nisem mogla preko besede sva. Torej sta že na stopnji midva. Kot da nisem vedela, da bo do tega prišlo. Seveda sem vedela, a nisem bila še pripravljena. Kmalu zatem sta odšla, saj je zdravnica rekla, da moram še malo počiti. Saj veste, zdravniki pač. Zvečer sem veliko razmišljala, saj ni bilo nobene oddaje ali filma, ki bi me zamotil. Kaj mi bo prineslo to novo življenje? Morda pa ne bo tako slabo? Samo najti si moram primerno družbo, saj na razvajena mulca ne morem računati. V takih in podobnih mislih sem zaspala.
Zbudila me je roka, ki me je lahno dregala v ramo, češ, naj se zbudim.
ewo _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Yasnika Obsedenc
Pridružen/-a: 26.02. 2006, 17:50 Prispevkov: 2192
|
Objavljeno: 05 Dec 2006 21:52 Naslov sporočila: |
|
|
nov del *dele lih gledam unga dohtarja, k je pred barom, kaj je žee jooj lih kle eno mačko razstavla pa ji je želodc vn vzeu *
»Kaj je?« sem zazehala.
»Pridi, domov gremo,« se je oglasil očetov glas.
Takoj me je vrglo pokonci. »Domov? Že?«
Oče se je zasmejal. »Ura je že petnajst čez eno popoldne. Bog ve, kdaj si zaspala, da si toliko časa spala.«
Podali so mi bergle in odnesli prtljago. Tokrat sta bila začuda zraven tudi dvojčka, kar mi ni bilo preveč všeč, ampak nisem težila zaradi tega. Doma mi je oče pomagal, da sem prišla do svoje sobe, ki je v 1. nadstropju. Ko je odšel, sem se ulegla in razmišljala, kaj bi lahko počela. Odločila sem se, da bom vključila radio. Kot ponavadi sem zvrst glasbe izbrala glede na počutje. In takrat sem se počutila naravnost obupno. Zato sem vstavila nek CD z žalostnimi komadi, se usedla k oknu in malo opazovala okolico. Vse je bilo tako neznano, občutek sem imela, da sploh nisem več na Zemlji. Na vrsti je bil ravno komad od Groove Coverage – Far Aaway From Home. Ta mi je bil od njih že od nekdaj najljubši. 'Ironija pa taka,' sem kislo pomislila. Nevede mi je glava počasi omahnila na okensko polico. Ravno sem sanjala nekaj čudnega, še sama ne vem kaj, ko sem dobila občutek, da me nekdo opazuje. Počasi se dvignila glavo in se obrnila. Na robu postelje je sedel Bill in me tiho gledal. Ker sem se ga resnično ustrašila, sem se prehitro premaknila in z glavo butnila v steno.
»Auuuuuuu!« sem zavpila.
če čte dalje, povejte _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tom`S RiCh`N`łm His biTch Mega fan
Pridružen/-a: 14.08. 2006, 17:01 Prispevkov: 825 Kraj: Suomi my <3...
|
Objavljeno: 06 Dec 2006 18:56 Naslov sporočila: |
|
|
še sprašujš... dons mam lih brzdej, alo razvesel me |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|